Vezaj med priimkoma
Pred leti, se spomnim, so vztrajno “popravljali” priimke v Kovač – Novak. Bog ne daj, da je kak lektor kje videl Kovač-Novak ali Kovač Novak, prava obsedenost je bila z nestičnostjo vezaja. Uf, kje so ti časi. 🙂
V glavnem, ja, tako kot ima posameznik priimek, tako je prav. Ne moremo nekoga preimenovati, samo zato, ker priimek ni pisan po bogve kakšnih standardih. Če se že piše vezaj, naj se piše nestično ali pa se ga kar opusti, ampak o tem mora oseba razmišljati tedaj, ko se vpiše v matično knjigo (po poroki npr.), ne pa da lektorji veleumno “popravljamo” priimek te osebe.
Ja, vezaj uporabljamo v pomenu ‘in’, in sicer v primerih kot rdeče-modra srajca ali pa (klasične :)) Ljutomersko-Ormoške gorice. Vendar vezaj nima vedno samo pomena ‘in’, posebno v primerih: novic STA-ja ne želijo komentirati ipd.
O pravilnosti pri priimkih je težko razpravljati. Pravilno je tisto, kar ima oseba zapisano v matični knjigi, kot je že pojasnil ah, ne pa to, kar lektor popravi glede na pravopis.
S podobnimi dilemami (navzkrižju s pravopisom) se srečamo tudi v drugih primerih: npr. OŠ Janez Novak – po pravopisu pa bi se šola morala imenovati OŠ Janeza Novaka. In da bo absurd večji, vidiš nato po lekturi zapisano v OŠ Janeza Novaka imajo novega ravnatelja. In ta šola sploh ne obstaja. 🙂
No, toliko o tem, kaj je pravilno in kaj ne. Pravopis lahko nekaj usmerja, priporoča, vodi, ampak če se nekdo odloči za določen zapis npr. priimka, tako pač je.
