Jaz zelo verjamem v te reči.

Ko se je moj oče točno leto nazaj poslavljal od nas (intenziva, koma, respirator), so pri nas doma karnaprej utripale luči. Dvakrat je celo vrglo ven glavno varovalko, pa sploh nismo našli razloga. Oče enostavno ni maral elektrike. Nazadnje 4 dni preden je umrl, takrat sem bila sama doma, zato sem se z njim naglas pogovorila, da boli, ampak ne bom jezna, če odide. Ko sem to izgovorila naglas, se je to končalo. Na večer, ko so me klicali, da je umrl sem gledala skozi okno in evo, zvezdni utrinek (nikoli ga ne vidim, še solz svetega Lovrenca ne), oče mi je sporočil, da je v redu.

Ljudje imamo različno močne energije, pa tudi različno smo dovzetni do njih.

In zakaj ne narediš novega profila, recimo pod imenom Zartrose69⁉️

Ne. Jaz sem ena in edina in ne mislim imeti podvojenih profilom.

69 pa sede s partnerjem jap, ne pa v mojem imenu.

Zakaj pa se ne obrneta na kakšnega človeka, ki se s tem ukvarja? Vem, da moja soseda hodi k enemu modelu, ki se ukvarja z razlogo vsga živega, čisti čakre, odpravlja vedenjske vzorce od tvojih prednikov naprej, pa take take zadeve.

Verjamem, da ste svetlobo videli in jaz to vidim kot nek zelo lep trenutek.

Sama verjamem in vem, da je tako, da mi v resnici nikoli ne umremo. Umre samo naše fizično telo, duša ostane živa. Najlažje je to nekako opisat tako…ce zapreš oči in si v mislih predstavljaš sebe in vse ljudi, ki so s tabo – to si prava ti. Tam živimo vsi, povezani v eno. V mislih si predstavljaj, da zgradiš svoje mesto – vem, da je to čudno, ampak to mesto potem dejansko obstaja. Ne obstaja v fizični obliki, ampak v energetski obliki. Kadarkoli lahko ponovno obiščeš to isto mesto, ga urejaš, ga vecas, rusis..

Če pogledamo vse znanje, ki v vesolju obstaja… Mi zagotovo vemo kakšnih 5% vsega, kar je. Za 20% tega znanja vemo, da je, ampak nimamo dejanskih razlag. Za preostalih 75% znanja, pa sploh ne vemo, da obstaja…

Svetloba, ki jo opisuješ je torej njegova duša, ki je zapustila telo in se združila z univerzalno energijo. Vedite, da je on zdaj veš čas z vami. Vem, da ga ne vidite, ne čutite več v fizični obliki. Ampak kadarkoli se lahko dobite z njim v mislih, ga vprašate za nasvet, mnenje. Če se ful sprostiš, izklopiš razum, se bo zdelo bolj resnično. In ne, to ni domišljija… Čeprav se našemu razumu tako zdi 🙂

Preberi knjigo Usoda duš avtorja dr. Michael-a Newton-a.

Tam je pojasnjena taka svetloba.

Meni je nekoč ena gospa rekla ,da kdo ima neka videnja ali da vidi kakšno svetlobo ima s to osebo neke nerscisceno zadevo ali pa ti u sebi imaš neko slabo vest glede te osebe ki je umrla . Ko si boste priznali ,takrat več ne boste videli ničesar.

Ja belo svetlobo ob smeti babice, in strica (dedič) je 2x nazaj nekaj potegnilo. Ni pojasnil za tako stvar. Ko je stric b bolnici umrl sem ob 23 zvečer v temi šla iz domačije, začutila sem ga zraven sebe, zjutraj so me klicali, da je ob isti uri umrl. Teža je umrla junija on 24.12. ponoči sve jo obe s hčerko  videli, jaz na hodniku, ona v svoji sobi ob postelji, drug dan sem videla da je z hčerko nekaj narobe in ko sva šli na samo mi je povedala.   Nekaj se dogaja ob smrti, če je družina povezana. Niste neumni in ne edini, samo o tem se ne govori.

Danes ljudje dojemamo veliko bolj in opazimo veliko več…js ti verjamem…

jaz imam razlago za take stvari realno po mojem mnenju… tebi verjamem in verjamem vsem ostalim, saj moje mnenje je, da ne obstaja samo tisto kar smo ljudje sposobni videti ali zaznati, obstajajo tudi stvari, ki jih mi ne zaznamo… in ne obstaja samo tisto kar je clovek ze dokazal, marsikaj drugega tudi se obstaja, pa človeštvo o tem se pojma nima…

nismo mi z nasim znanjem in vedenjem merilo obstoja nactem svetu… to si clovek zmotno domišlja

Pri nas smo prišli iz pogreba tetinega moža po moževi strani, smo sedeli v kuhinji in je naenkrat v kopalnici v umivalniku močno zaropotalo, kot da se je nekaj razbilo, tečem gledat in zagledam razbito v dveh kosih posodico za milo, ki je bilo pritrjeno na steno,in vstavljeno v kovinsko držalo. Pa kar debelo steklo, v kopalnici pa takrat ni bilo nikogar. Smo si razlagali, da je eterično telo,strica “pripotovalo z nami domov.

Obrni se na Meri Verdinek, ki ima medijstva. 🙂 Ti bo ona pomagala tudi meni je.

Pa vi res niste normalni.

Jaz sem prebrala vse te možne knjige, pa o reinkarnaciji in vse ostalo.

Izgubila sem vse stare starše, in mamo in očeta. NIČ se ni zgodilo. Ne meni, ne mojima bratoma, ne sestri. Nihče ni nič občutil ali videl. Pa sem imela očeta do nebes in še čez rada, pa mojega strica tudi absolutno najbolj na svetu. Človek umre in je konec. Tudi če gre potem v dušni svet, se ne pride poslovit. To se vam je samo zdelo, ker ste si tako zelo želeli, da bi kaj videli ali doživeli.

Verjetno nas je veliko, ki smo take stvari že doživeli. Več njih. Dejstvo je, da težko razumem stvari ki so neotipljive. Tudi sama se imam za noro, a je to morda le zato, ker sem v fazi žalovanja…. 🍀 pa vedno bližje sem temu, da je mnogo več. Duša je neumrljiva. Telo se postara in “uniči”, naj bo to od starosti/bolezni ipd…. duša pa je večna. Će boste raziskovali, veliko je zgodb.

Res je, neverjetno, kako ljudje blodijo.

Kolikokrat človek “vidi” belo svetlobo ali poblisk ali zvezdice ali karkoli, pa na to sploh ni pozoren ali ne zazna.

Ko pa pride do situacij, kjer sebičnež ni v prvem planu, zato ker je umrl pač nekdo drug in vsi govorijo o tem umrlem, ne pa o meni, meni, meni! Takrat si pa živi človek namisli tisoč in eno stvar, da pozornost spet obrne nase, in začne klamfat o tem, kako je “videl” dušo pa kaj vem kaj še vse, vse samo za to, da bodo ljudje govorili o meni, ne pa o umrlem, da bom jaz v središču pozornosti, ne pa ta, ki je umrl itd.

Ljudje so preveč sebični, da bi jim bilo toliko mar za nekoga, ki ga ni več.

Vedno je bilo in vedno bo, da eni verjamejo, da duša zapusti telo, drugi pač ne. A je kdo pomislil recimo samo to, od kje pridejo stvari v sanjah? Kolk stvari različnih sanjamo, za moje pojme so pomešane izkušnje in prejšnjih in zdajšnjega življenja, kako si sicer to razlagate?

to je psiha, ker žaluješ in nima zveze z realno svetlobo!!!! VSE JE V GLAVI, KER SO ČUSTVA ŠE MOČNA!!!!

Einstein je rekel: “Realnost je le iluzija, čeprav zelo prepričljiva.”

In sedaj bo par ljudi, ki so najbolj trdovratna iluzija realnosti, prepričevalo ostale, da imajo pa oni in samo oni prav.

Videli ste njegovo dušo odhajati. Na drugo stran so ga pospremili ljubi pokojni, njegov angel in Bog. Po smrti naša zavest živi dalje in smo večni, samo naša telesa strohnijo, saj jih na drugi strani ne potrebujemo. Kljub hudi izgubi naj vam bo videnje svetlobe ob moževem odhodu v tolažbo, tako veste, da še obstaja in je z vami neprestano, kot energija. Vidite ga ne, čutite pa njegovo stalno prisotnost.

Če nisi doživela še ne pomeni da se ne dogaja. Ljubosumje ni nikoli preveč lepo.

Od kod pridejo sanje? Iz možganskih impulzov, prek katerih podoživljamo tisto, kar se nam je zgodilo, tisto, česar nas je strah, tisto, česar se veselimo in random štorije. To nam pač zakuhajo možgani, kot tistim, ki so dovzetni na sugestije in ki hitro radi vse “verjamejo”, zakuhajo razne štorije od svetlobe do ropota, udarcev…

Moja mama je tudi “videla” obris svojega brata v svetlobi par dni po njegovi smrti. Sem bila zraven in videla, ko mi je kazala, pač igra senc in svetlobe, nobenega obrisa stričevega obraza ni bilo, ampak ona si je to tako zelo želela, da je “videla” njegov obraz. To so pač ljudje, odprti za sugestije. To so taki, ki tudi vedeževalce klicarijo in plačujejo, da jim šlogajo.:) Pač preprost narod, dojemljiv za sugestije.

Rada Bi te spoznala.

Stvar je v tem, da vam ponujam če želite še drugačen pogled.

Ljudje radi verjamemo v nekaj več in v nekaj nadnaravnega. Zakaj nimam pojma.

Sem zelo realen človek. Dobro poznam sebe.

Pri 23ih letih sem verjamete ali ne prvič doživela smrt. Zdaj se boste smejali, toda takrat mi je umrl pes. Pes me je v najstniških letih rešil iz pekla odraščanja in ob njegovi smrti sem se zlomila. Prenesla sem to zelo realno. Povedali so mi in vsedla sem se na posteljo ter v istem trenutku videla psa kako se sprehaja po sobi okrog postelje. TO JE BIL PRIVID.

Strokovna razlaga je, da ko je človek pod zelo hudim psihičnim stresom lahko doživi razne privide, prisluhe in podobno. Tudi občutke dotika in podobno.

Nato prividov nisem več doživljala.

Pri starosti 34 let, sem izvedela, da ima moj sin (dojenček) neko prirojeno napako na ledvici. Ker je bilo v zvezi s tem ogromno stresa, sem nekako psihično izgorela, odpovedala. Večkrat sem videla v kotu sobe rožnato svetlobo. Google je povedal, da je to res lahko ponovno privid. Nato sem doživela več paničnih napadov, nato pa še prisluh. Bila sem ves čas toliko realna, da sem vedela za kaj se gre. Enkrat sem pogledala v reklamni pano na bencinski črpalki in na njem je bila reklama za Orbit. Ženska z zaprtimi usti. Ko sem pogledala ta pano, se je slika nasmehnila.

Šla sem k psihiatru. Na srečo sem šla skozi brez zdravil. Spočila sem se in si našla pomoč. Ko sem se naspala in popravila krvno sliko, so prividi minili.

Želim vam povedat, da v stanju hudega stresa naš organizem dela po svoje. Mi pa vidimo duhove in podobno. V resnici se možgani igrajo z nami. Googlajte, boste videli da so tudi zdravniki takega mnenja.

Je pa nekaj res.

Ko mi je umrl pes, sem to čutila. Ob 14ih mi je razbijalo srce. Ob 15ih sem občutila ogromno stisko. Ob 17ih sem občutila mir kot ga nisem še poznala.

Zaključek- povedali so mi, da je ob 14ih prišel veterinar, ob 15ih so psa uspavali.

Ko mi je umrl dedek… sem bila v kinu. Ne vem kakšen film je bil, ker sem bila tako čudno živčna, da iz takrat neznanega razloga nisem gledala filma. Ob 20:45 sem pogledala na uro. Ob 21ih sem pogledala ponovno na uro in od takrat dalje občutila mir. Ob 22ih so me klicali naj pridem domov, ker je dedek umrl ob 20:50.

Imate stik od njega?

Ok, če je po mnenju nekaterih to samo zaradi stresa, žalosti, utrujenosti in nevemšečesa, kako potem taki razlagate komunikacije medijev z dušami umrlih? Ali so ti ljudje tudi psihično nestabilni že leta in leta? Pač ne, ni vse tako enostavno.