Balance pravno svetovanje, mag. Ana Poljak

VIDIKI ZDRAVJA IN PACIENTOVE PRAVICE KOT IZVEDBA USTAVNO PRIZNANIH ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN
Telesno zdravje je le en vidik zdravja, drugi je duševni vidik – intelektualno, čustveno, duhovno in socialno zdravje. Biti zdrav že dolgo ne razumemo kot imeti (zgolj) zdravo telo. Ljudje smo (oziroma bi morali biti!) več kot le golo telo. Prav zato biti zdrav razumemo kot skupek VSEH VIDIKOV ZDRAVJA, ki so med seboj tesno in nujno povezani, prepleteni v celoto. To poudarjajo in učijo različne veje medicinske vede, tega se vedno bolj zavedamo tudi ljudje sami, še toliko bolj, ko “stopimo v čevlje” pacienta. Pa (zdravstvena) politika? Se zaveda? In če se zaveda, ali skrbi in nadzira, da se tudi v praksi to dosledno upošteva? Ali skrbi in nadzira, da se tudi v praksi uresničujejo deklarirane pravice pacientov?
.
.
➡️ Tematika pacientovih pravic
Pacientove pravice so tema, ki se dotika mnogih področij zdravstvenega sistema in ob katerih se križajo različni interesi: države, ne glede na vsakokratno oblast, politike, zdravstvene blagajne, stanovskih organizacij, drugih interesnih skupin in seveda pacientov. Zato tudi ne čudi dejstvo, da so od zasnove besedila zakona, ki podrobneje ureja tematiko pacientovih pravic, do njegovega sprejetja pretekla tri leta.
.
.
➡️ Sprejem Zakona o pacientovih pravicah
Leta 2008 uveljavljen Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) je obstoječemu sistemu zdravstvenega varstva dodal kakovost in paciente postavil v ugodnejši položaj nasproti izvajalcem zdravstvenih storitev, tako v javnem kot zasebnem sektorju. Tako kot je delovnopravna zakonodaja namenjena varovanju delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju, je ZPacP predpis, ki je v osnovi namenjen pacientu kot šibkejšemu udeležencu v procesu zdravstvene obravnave.
.
.
➡️ Namen Zakona o pacientovih pravicah
Namen zaščite pacienta se kaže v določbah zakona, ki narekujejo dosledno spoštovanje avtonomije (pravica pacienta do odločanja o sebi!), zagotavljanje kakovostne, primerne in varne zdravstvene oskrbe, doseganje največje stopnje obveščenosti in sodelovanja pacienta, varstvo enakopravnosti in zasebnosti itd.
ZPacP je povezal materialnopravno (na novo je uredil obče pacientove pravice) in procesnopravno (postopkovni vidik uveljavljanja pravic je uredil z novim konceptom reševanja sporov med pacienti in izvajalci zdravstvenih storitev, z željo po dvigu kulture mirnega reševanja sporov) komponento varstva pacientovih pravic.
.
.
➡️ Izhodišče Zakona o pacientovih pravicah
ZPacP je nov predpis (nima svojega predhodnika), izhaja pa iz temeljev nekaterih obstoječih zakonov, mednarodnih dokumetov, predvsem pa iz ustavne ureditve.
ZPacP namreč ne ureja pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja (to področje je urejeno v drugem zakonu), ampak obče (splošne) oziroma UNIVERZALNE PRAVICE pacientov. To izhaja iz dejstva, da gre večinoma za IZVEDBO USTAVNO PRIZNANIH ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN, predvsem:
• enakost pred zakonom (14. člen URS),
• nedotakljivost človekovega življenja (17. člen URS),
• prepoved mučenja (18. člen URS),
• pravica do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen URS),
• pravica do varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen URS),
• pravica do varstva osebnih podatkov (38. člen URS),
• pravica do svobode vesti (41. člen URS),
• pravica do zdravstvenega varstva (51. člen URS).
Povzamemo lahko, da so pacientove pravice univerzalne – gredo vsakemu uporabniku zdravstvenih storitev, ne glede na njegovo zdravstveno stanje, ne glede na pravice, ki izhajajo iz zdravstvenih zavarovanj in ne glede na mrežo zdravstvene dejavnosti (javna/zasebna).
.
.
➡️KAJ SE DOGAJA S PRAVICAMI PACIENTOV?
Upoštevajoč ustavne določbe, iz katerih pravice pacientov izhajajo in njihovo ureditev v ZPacP, lahko rečemo, da je normativna ureditev pacientovih pravic dobra in tudi upošteva vse vidike zdravja. Pa vendar deklarativnost pravic sama po sebi ne pomeni nič – ostane zgolj “mrtva črka na papirju”, v kolikor se pravice tudi v praksi dosledno ne uresničujejo. (Pre)pogosto se ne.
“Kaj se dogaja s pacientovimi pravicami?” je že dlje časa vedno bolj pereče vprašanje. V trenutnem obdobju, ko se ukrepi sprejemajo prav v imenu zdravja, pa to vprašanje nujno zahteva odgovor. Vprašanje za zdravstveno stroko. Vprašanje za (zdravstveno) politiko. Vprašanje za Varuha ČP, ki ima pravico in dolžnost bdeti nad uresničevanjem pacientovih pravic. Pravno vprašanje. Eno (naj)pomembnejših vprašanj trenutno. Za paciente. Za vse nas. Kdo in kdaj bo nanj odgovoril?
“Ignorantia iuris nocet!”
Viri: Ustava Republike Slovenije, Zakon o pacientovih pravicah z uvodnimi pojasnili (U. Brulc in N. Pirc Musar)

https://www.facebook.com/balancepravnosvetovanje/photos/a.115787276678718/216535403270571/