Vlada vztraja pri neustavnih rešitvah
Amnesty International in The Equal Rights Trust pozvala k umiku predloga
»Vladni predlog ustavnega zakona že v izhodišču ne sledi odločbi ustavnega sodišča, saj položaja izbrisanih ne ureja v skladu z obema odločbama, ampak poskuša za nazaj ‘pokriti’ ugotovljeno neustavnost. Temelji namreč na stališču, da bi si morali državljani drugih republik nekdanje Jugoslavije, ki niso pridobili slovenskega državljanstva, na novo urediti pravico do stalnega prebivališča. Ustavno sodišče je že s prvo odločbo o izbrisanih leta 1999 ugotovilo, da za to ni bilo pravne podlage in da je bil zato izbris, ki je pomenil odvzem pravice do stalnega prebivanja, v neskladju z ustavo.« Tako je odgovorila nekdanja ustavna sodnica dr. Dragica Wedam Lukić, ko smo jo vprašali za mnenje o vladnem predlogu ustavnega zakona o izbrisanih, ki še nekoliko strože določa pogoje za pridobitev stalnega prebivališča v primerjavi s prejšnjo različico predloga iz leta 2005.
Po predlogu ustavnega zakona naj bi se pravica do stalnega prebivališča ljudem priznala šele od trenutka, ko je bila njihova vloga za pridobitev dovoljenja zavržena ali zavrnjena, čeprav je ustavno sodišče, kot opozarja Dragica Wedam Lukić, zaradi ugotovljene neustavnosti izbrisa jasno določilo, da jim je treba priznati pravico do stalnega prebivanja za nazaj – od dneva izbrisa.
O rešitvi, da izbrisani po novem ne bi bili upravičeni do odškodnine, je Wedam Lukićeva dejala, da ustava v 26. členu zagotavlja vsakomur pravico do povračila škode, ki mu jo s svojim protipravnim delovanjem povzroči državni organ. »Pravico do odškodnine bi bilo sicer dopustno omejiti, vendar bi morali za to obstajati ustavno dopustni razlogi. Vprašanje pa je, ali bi prizadetim sploh lahko uspelo z odškodninskimi zahtevki, saj je od izbrisa preteklo že več kot 15 let. Ker je v predlogu ustavnega zakona določeno, da tisti, ki bodo veljavno dobili pravico do stalnega prebivanja, ne morejo pridobiti nobenih pravic ali ugodnosti, do katerih so upravičene osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji za obdobje do izdaje dovoljenja, pa se postavlja vprašanje, kakšen pomen ima sploh vse skupaj. Z zgolj formalnim priznanjem pravice do prebivanja namreč ne bodo popravljene krivice niti tistim, ki naj bi se jijm po predlogu ustavnega zakona popravile,« je dejala nekdanja ustavna sodnica.
Hkrati ko država varčuje pri odškodninah, je pripravljena za obnovo postopkov porabiti kar 130.000 evrov proračunskega denarja, je opozorila Wedam Lukićeva. To se ji zdi absurdno. »Sicer pa obnova postopkov, v katerih so že bila izdana dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi odločbe ustavnega sodišča ne glede na splošne pogoje za vložitev tega pravnega sredstva, pomeni poseg v že pridobljene pravice.«
Amnesty International in The Equal Rights Trust pozvala k umiku predloga
Vlado sta k umiku predloga ustavnega zakona pozvali organizaciji Amnesty International in The Equal Rights Trust, saj z njim, kot sta zapisali, nadaljuje kratenje človekovih pravic izbrisanih in še naprej slabša njihov neugoden položaj. Ohranja diskriminatorno ravnanje z njimi, predvideva novo pravno podlago za še več diskriminatornih dejanj oblasti, vključno z možnostjo, da se spremeni odločitev v posameznih primerih, ko so posamezniki že spet pridobili dovoljenje za stalno prebivanje. Prav tako ne zagotavlja retroaktivne povrnitve dovoljenja za stalno prebivanje vsem izbrisanim prebivalcem in zanika odgovornost državnih organov za izbris ter izrecno izključuje možnost odškodnin za kratenje človekovih pravic, ki so jih utrpeli izbrisani zaradi nezakonite in diskriminatorne odstranitve iz registra stalnih prebivalcev leta 1992.