Oba otroka sem dobila v 37em letu. Dvojčka! Moja mama je do dne, ko sem povedala, da sem noseča neprestano pritiskala name, v smislu ura ti tiktaka, mamica mora biti mlada, da ima dovolj energije, pa da mora biti tudi babica še tako mlada, da imajo vnuki še kaj od nje, pa še in še enih pritiskov je vršila name. Imela sem zahtevno in naporno službo, moževa je še bolj, zato sva resnično računala na pomoč moje mame, posebej zato, ker je oba vnuka tako neskončno želela in ju tudi težko pričakovala. Preden napišem še več, naj povem, da je moja mama zelo fit in dobro situirana gospa. Dogovorjeni smo bili, da se bo za čas po mojem porodu, vsaj za prve dni, preselila k nam. Nekaj dni pred porodom nas je obvestila, da ji je žal, ker ne bo mogla pomagati pri dojenčkih, ker si je našla službo. Mama si je pri 72tih našla službo. Pa kdo je tu nor?! V službi je bila vedno na vodilnih položajih in komaj je čakala, da bo šla v pokoj. Obljubila je sebi in meni, da se bo bolj ukvarjala sama s sabo in mojima otrokoma, saj zame nikoli ni imela dovolj časa.

Ko mi je povedal, da mi ne bo pomagala pri dojenčkih, sem se počutila, kot da me pušča na cedilu. Kako ji je delo lahko pomembnejše od težko pričakovanih vnukov? Preden mi je potekla porodniška sva se z mamo pogovorili o mojih pričakovanjih in njenih možnosti pomoči. Enostavno mi je povedal, da ona nima časa, ker je v službi, v hribih ali pa na jogi in da so otroci moja skrb. Seveda da so, nikoli ne bi želela, da je kakorkoli drugače, pa vendar ob dveh dojenčkih na enkrat, kako zelo prav pride še par dodatnih rok. Otroka rasteta, vedno več dela je z njima, kadar nam gre s časom za nohte, si pomagamo z varuško. Ne zdi se mi prav, da otroka preživljata čas s tujim človekom, med tem ko babica po svetu afne gunca. Otroka jo vidita mogoče petkrat na leto, pa živimo v istem kraju. Letos bomo celo poletje preživeli na enem od grških otokov. Povabili smo tudi  mamo, ki pa se je odločila da gre raje s prijateljicami na road trip po Evropi.

Res mi je hudo za otroka, babico imata rada, a od nje nista, nimata in ne bosta imela popolnoma nič, razen dragih igrač. Škoda, ker sta res super otroka, moja mama pa je njun edini stari starš. Bi bilo mamo potrebno malo prizemljiti, umiriti in ji razložiti našo relacijo? Upam, da na njeno obnašanje, ne bo pričakovala, da ji bo moja družina ne vem koliko pomagala, ko bo obnemogla. Se mi zdi rek, to kar seješ, to žanješ vedno bolj smiseln.

😂😂😂

Sem se fajn nasmejala.

Cas je, da se vidva z mozem prizemljita, imata dva otroka, ki ju vzgajajo varuske, vidva pa v 40ih?! Resno?!

Mene so kot otroka vzgajali (sicer zlati) stari starši in ne samo to – mojim staršem so tudi kuhali, pomagali pri gospodinjstvu … Starši so medtem delali kariero, hodili v gledališče in na romantične izlete v dvoje. Čeprav so si prav tako želeli vnuke, se z njimi nikoli niso ukvarjali – nismo jih sicer prosili za varstvo, ampak vsaj v lutkovno gledališče ali na kak sprehod bi jih lahko peljali. Moje starše so v bistvu moji stari starši razvadili in ker sta bolj izobražena od njih, sta še nos vihala nad njimi, zdaj so sicer že davno pokojni. To povojno ‘baby boom’ generacijo so tako starši kot družbeno blagostanje razvadili – ne samo v Sloveniji, obstajajo mednarodne raziskave na to temo.

Kako zelo vem o čem pišeš. Jaz od moje mat tudi nisem imela nič, še manj moj sin. Ko se je mati ločila, sama ni zmogla, finančno. Smo jo vzeli k sebi. Delala nam je štalo na štalo, nas opravljala po okolici, se obnašala, kot da mi njej uslugo delamo in ne obratno. Vnuka je pazila nekajkrat, pa še to na njegove prošnje in željo. Za rojstni dan ni bilo darila in ne voščila. Včasih je imela v svoji sobi take samogovore, da je bilo sina strah biti doma brez naju tudi za kratek čas, pa je bil že konec osnovne šole. Zdaj nekaj mesecev spet živi z bivšim. Meni se je tako zagabila, da jo videti več nočem. Ti povem še to, da ko sem prišla iz porodnišnice je bila ona doma in me je mrtvo hladno vprašala kaj bo tisti dan za kosilo. Tvoja mama ni najhujši primerek mame in babice. Si pa vsekakor zapomi vse njene kikse in ko bo čas ji lahko vse serviraš.

Pusti mamo, če pač noče sobivati s vami. Morda ji bo na koncu poti žal, lahko pa da pač enostavno taka je. Lastni užitek pred vsem. Če zdaj nimate nič od nje, bosta vsaj dedovali po njej. Boš pa lahko imela preskrbljena otroka, vsaj s stanovanjem.

Privošči si varuško! Vsaka mama je kdaj lahko razbremenjena. Zapomni si, samo spočita, srečna in zadovoljna mama je lahko dobra mama. Tvoja mama pa naj uživa po svoje-

Otroci so vajini, ne od babice.

Če sta se odločila za otroke, pač še skrbita za otroke.

Babica pač ni dolžna biti varuška.

Naj uživa ženska. Pametna je. Veliko novodobnih mamic je vajenih, da svoje otroke porinejo babicam. Babice pa gagajo. Tale tvoja mama je pametna. Uživa lajf.

Vajini otroci so vajina napaka, ne njena. Vidva sta se za otroke odločila, ne ona. Torej ne bo ona popravljala vajinih napak. Pri takih letih pa bi vseeno vidva lahko vedela, da pač otroci niso enostavna reč, ki jo vzameš v roke, ko imaš čas.

ugistvu ti je težila aradi otrok zaradi drugih(pritisk javnosti) ne zaradi sebe.verjetno so jih že drugi imeli.

sicer pa noben normalen nima otrok pri 20.

ker otrok je resna odločitev ne samo v stilu:imela bi dojenčka.

otroku se je treba od rojstva pa tja do 12 leta intenzivno posvečati.ukvarjanjeje,pogovori…

najprej štalca pol pa kravca ne pa moderni starši:država otroka imam daj mi denar in stnaovanje.

ne pa da je prepuščen sam sebi tako kot je to v teh časih.

Otroke imej zaradi sebe, ne zaradi babice. Ko so majhni bi babico izkoristili, ko so vecji jo niti ne obiscejo. Tako je to v praksi.  Dvojcki so pa itak naporni.

Bah, provokacija.

Kdo se pa še vda pritiskom mame in ima otroka zaradi mame, haloooo! Kot pišeš se torej ti ne bi odločila za otroka, če ti mama ne bi zagotovila pomoči in varstva. Jah, kaj naj rečem, zagrozi mami, da ju boš dala v rejo, ker ne zmoreš več, hahahaha. Če ti ne bo verjela, dejansko naredi prvi korak, pojdi na CSD in reci, da sta otroka zate preveliko breme. Mama bo takoj prinorela k tebi in prevzela odgovornost za otroka. Saj tak odgovor si želela, ali ne? Kako mamo pripraviti, da bo skrbela za otroka. No, tako!

Pa provociraš tudi s tistim, kako ji ne boš pomagala na stara leta, ane? Ker pomoč staršem na stara leta ni v ničemer pogojen s tem, kako oni pomagajo tebi z njihovimi vnuki. Stari starši nimajo nobene zveze z vzgojo vnukov. Če jih tu in tam popazijo, je to njihova dobra volja. Vzgojiti, paziti in negovati so morali tebe, ne svojih vnukov. Imaš pa ti po drugi strani odgovornost do svojega starša in če bo potrebno, ji boš pač tudi po zakonu morala pomagati. Če drugače ne, finančno. Pa saj drugače skoraj nihče več ne skrbi za ostarele starše, flikneš jih v dom, ne glede na to, ali so ti merkali mularijo, zalagali hladilnik s hrano…. ali ne. Je tako? Doplačevanje doma je pa nuja, ne glede na merkanje vnukov.:))

Ukvarjanje z vnuki ni dolžnost starih staršev, ne bi se jih smelo preobremenjevati, je pa lepo, da pomagajo po svojih močeh. S tem se tudi tkejo vezi med njimi in družino nasploh.

Nam je moja mama veliko pomagala pri varstvu, a vedno le za nujne stvari, službene odsotnosti. Do 10 leta smo povsod hodili skupaj, niti čutila nisva kakšne potrebe po romantičnih večerjah, izletih, bi pogrešala malega. Romantike sva se naužila prej, ko je zrasel, sva pa tudi imela dovolj časa zase. Z babico sta oblikovala lep odnos. Ko je bil starejši najstnik in je zbolela, se je tudi sam aktivno vključil v nego. Ni mu bilo težko menjati plenice, stomo, se odpovedati druženju, da je bil lahko z babico, dokler je še bila. Mislim, da se dobro z dobrim povrne.

Tudi naše mame so postale prave moderne gospe in niso več tiste klasične, vsem ljube babice. Je pa lepo imeti babico, ki kdaj skoči, ko je to potrebno, pa ne zato ker je obljubila ali zato ker se to od nje pričakuje, pač pa zato, ker si to enostavno želi. Prava babica je za “crkljanje” in če z vnukom spleteta en pravi in lep odnos bo obogatil oba.

Morda bo tvoji mami kdaj žal, morda ne. Po opisanem se mi ne zdi tak človek, zato se mi zdi, da tudi vnuka z njo ne bi mogla imeti tistega pristnega babica- vnuk odnosa. Ti pa si le kdaj privošči varuško in ne poslušaj vseh tistih, ki pravijo drugače. Moralisti so ljudje z gnilim jedrom.

Na babico pa res ne gre računati, ko se odločaš za otroke. Moja mami se jih je zelo veselila ampak je hudo zbolela in žal tudi umrla ko smo tri sestre imele dojenčke. Poleg svojih otrok smo skrbele še zanjo – in nikoli nisem razmišljala, da moji otroci niso imeli nič od babice.

Poznam take ženske, ki vedno mislijo samo NASE. Žal je tudi tvoj mama taka. Ima seveda vso pravico, ampak…

Pišem ti kot babica dveh krasnih vnukov. Neskončno sem srečna kadarkoli me prosijo za pomoč. Nič se ne vsiljujem, ne pametujem, delam točno tako, kot moja hči želi, nič cukra, nič TV, nič računalnika.

Igramo se, gremo v naravo, učim ju kuhati, delati na vrtu. Gremo skupaj na morje, da se mlada dva lahko potapljata in gresta po svoje. Uživam in otroka uživata.

Moj mož pa je itak medvedek in se čisto razneži, ko jima lahko kaže njegove stvari in njegova zanimanja.

Obema je to dragoceno, saj gre samo za par let. Saj me ne bo vnučka pri 15 letih še potrebovala. Bova pa imele skupne spomine.

Otroka sem imela mlada in tudi hči je za današnje pojme rodila mlada.

Otroke imaš zaradi tega, ker sta si jih želela ti in tvoj partner. Seveda je mami všeč, da si mama in da imaš družino, verjetno pa daje sebe na prvo mesto in roko na srce, tako je tudi prav. Vsa živi življenje predvsem zase in ne za druge., to je zdravi egoizem.

Si na porodniški in prepričana sem, da boš zmogla tako kot ostalih toliko tisoče mam, ki so trenutno v enaki ali podobni situaciji kot ti. Ne bo lahko, sploh ker imaš dvojčka, ampak bosta z možem že nekako. Mama pa bo, če bo hotela vskočiti vskočila, ko bo lahko. Če se je odločila, da dela super, jo pa npr. prosi, da ti kdaj skuha kakšno kosilo. Imaš pa tudi taščo, pa še kakšno sestro ali prijateljico, da ti kaj pomaga, če ne pa plačljive varijante.

Sigurno je včasih težko ampak saj otroci tako hitro zrastejo.Vendar  tudi babici minevajo leta in bo opešala in bo računala na vas.Takrat pa ti naredi isto.Ko te bo rabila naj gre v dom starejših.

Pri nas je bilo isto, tudi edina babica, ki je bila fizično sposobna pokažite otroka pa ga ni, ampak prišel je čas, ko je ona rabila varstvo in pomoč, od mene ga je dobila točno toliko kot jaz od nje. 8 let je od tega in ni mi žal, da sem zavrnila skrb za njo, kar seješ to žanješ.

Babica527 in Babica527 … takšni tako ali tako ne bi skrbeli za svoje starše.
Jaz sem imela očeta alkoholika, njegovo pijančevanje me je precej zaznamovalo, pa mu na starost stojim ob strani kolikor le lahko. Nikoli ne bi delovala v smislu, ker od njega nisem veliko imela, tudi on ne bo imel od mene S takšnim obnašanjem se začarani krog “prekletstva” samo nadaljuje. Pregovor pravi, z dobrim premagaj slabo in mislim, da se ga drži vsak človek, ki ima srce na pravem mestu.

Po moje tudi provokacija… kdo ima v pandemiji namen delat road trip po evropi, ko velja miljon ukrepov.
Kaki mladi še, starejši malo dvomim.

Drugače pa imamo takega dedka…. velikokrat kliče, kako pogreša vnučke. Še ko smo živeli par km narazen, vedno izgovori zakaj ne more na rojstni dan ali kako drugo vabilo.
Sedaj je 150km+ še vedno ista zgodba. Že 2x smo naredili dopust na njegovem koncu, da se lahko srečamo. Ponavadi v celem tednu si je vzel mogoče kako urco za nas. Druge dneve se pa sploh na klice, da gremo kam skupaj ni odzval, tudi ko smo prišli rečt adijo… ga ni bilo na spregled.

Ko ga j***. Se ne gremo več teh igric.

Stara je 72. Kdaj naj bi pa uživala, pa čeprav v službi, hribih? Pri 150, ko je ne bo več? Kako je pa ona zmogla vas vzgojiti? Če nisi ravno z bogate družine, verjetno z lastnimi močmi.

Malo preveč se zanašaš na druge, hkrati nimaš začrtane poti, kako bosta vidva folgala otroka.  Razočaranje je prisotno, kadar so prevelika pričakovanja.  Če  jo med tvojo nosečnostjo npr ne bi bilo več, bi bila primorana se zanesti nase, na moža, kjer bi iskala moči za negi, vzgojo dvojčkov.

In kako boš folgala cel mesec v Grčiji? Povabili ste jo zato verjetno, da bi bi ona ostajala cel mesec varuška, vidva bi pa lepote Grčije občudovala.

Mene ne moti to, da noče čuvati otrok. To imaš prav, tega ni dolžna početi. Me je pa zmotilo to, da je nekaj obljubila, da se je z nekom (s hčerko v tem primeru) nekaj dogovorila in splanirala, potem pa se dogovora ni držala in v zadnjem trenutku hčerko pustila na cedilu. Predstavljaj si, da je to ena oseba, s katero sklepaš posel in ko je vse že dogovorjeno, si premisli. Boš tudi takrat mnenja, da je to pametna oseba, ali bo mnenje kaj drugačno? Tega se pač ne dela, nobenemu človeku in v nobeni situaciji.

Eh veš kaj. Ne sekiraj se, vrzi preko rame in pač živi(te) življenje brez nje. Če noče, se jo ne da prisiliti. Škoda besed, ker je ne boš spremenila.

Ko sem pričela čitati tvojo zgodbo, sem mislila, da mi je kdo ukradel identiteto. Ista leta, dvojčki, vem kako naporno je to (@ostali: lahko se na glavo postavite, ampak ne, ne veste kako je to, plus da so ponavadi dvojčki prekmalu rojeni, prenizka teža, ni napredovanja v rasti…), moje mamice pa ni bilo poleg “a-ma-nič”! Z vsakim redkim stikom mi je dala vedeti, da me ne mara in toliko kot ji je do mene, ji je tudi do mojih otrok. Kar nekaj let sem se borila s tem.

Sedaj sta otroka že na pragu najstništva. Nje ne jemljeta kot babice. Ko sem to opazila, se ju zavestno naučila, da je to “babi Magda”, ampak njena dejanska vloga je daljna znanka, ki jo vidita maksimalno enkrat letno – če. En čas svojega otroštva sta mislila, da je to neka teta, soseda. Grozno me je to bolelo v prvih letih po rojstvu otrok. Sedaj sem se s to rano navadila živeti.

PS: tvoja vsaj roadtripa, moja sedi na kavču in gleda tv in se pogovarja z mački…

Točno tak je to-po 12. letu te več ne rabijo

Če bi bila to moja mati, bi se potrudila, da bi ji vsak dan nabijala slabo vest. Vsak dan. Tudi povedala, da naj ne računa niti na en naš obisk, ko bo obnemogla ležala v domu za ostarele. Od mene ne bi dobila niti ene usluge in niti ene prijazne besede več. Skratka  – poslala bo jo v…

Lahko pa poskusiš tudi to – dostavi ji otroka in ji reci: “Hotela si imeti pamže, zdaj pa skrbi zanje. V nedejo zvečer jih pridem iskat.”