Vnukinja ubila babico
Navadite se, ker je to zaradi ukrepov postalo nekaj normalnega. Družinske grozljivke so zdaj čisto običajne. In ne mislite, da se ne bo izpolnila napoved doktorja Geerta Vanden Bosscheja in jeseni ne bo kupa, na cepiva odpornih različic.
Libijci in Sirci so pa zaradi nas brez pitne vode. Vse se vrača, vse se plača.
Bluzite v prazno. Spodaj imate statistiko med leti 2000 in 2016 glede umorov. Najbolj krvavo leto je bilo 2002 s 85 žrtvami umorov. Dvomim, da ga je leto 2020 prekosilo. Štos je samo v tem, da zdaj veliko bolj odmeva kot pred 20 leti, zato občutek, da je umorov več. Korona nima nič s tem.
Ta statistika med 2000 in 2016 lepo prikazuje, da je bilo 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} umorjenih moških.
Me prav zanima, kaj bi na to rekel viharni, ko stalno ploza, da ubijajo babe, ker norijo.:))
Očitno veliko bolj norijo tipi, pa se jih potem pospravi….najbrž izpod roke še enega norca- moškega.
Kaksni norci pa ste, da opravičujete umore s pandemijo in ukrepi. A se vam je strgal??
Nobena pandemija ni kriva, kriva je edino tega da prileze vsa greznica na dan.
Ni pa to zaradi pandemije, marsikaj se dogaja tako ali tako, pandemija je vse samo odkrila.
Vse te tragedije bi se sčasoma zgodile.
Ni pa pandemija v opravicilo morilcem, nikoli in nikdar!!!
Ja, saj, poglejte si razpredelnico na sredini spodnje strani. V letu 2020 je bilo 37 ubojev in umorov. To je to!! V letu 2018 jih je bilo več- 44!!! Samo leto 2019 je izjemno, ker jih je bilo “samo” 25. In potem naredijo neke bedaste vzporednice in z velikimi črkami napišejo:
V LETU 2020 ZA 45{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} VEČ UMOROV KOT LANI- KOVID IN UKREPI TERJAJO DAVEK!!! Ja, pozabijo pa napisati, da jih je za toliko in toliko manj kot v letu 2018 in še leta prej.
Bedarija na kubik! Zdaj je samo fajn, da lahko vse naprtijo kovidu.:))
rtvslo.si/20-v-2020/crna-kronika-del-pandemicne-realnosti-tudi-porast-druzinskega-nasilja/546427
Hahah, res je!
Od leta 2000 do 2020 – pazite, 21 let!, je bilo leto 2020 bolj krvavo samo od leta 2016 in 2019. Vsa ostala leta so terjala več nasilnih smrti kot l. 2020! Kaj bo pa v l. 2021, bomo pa še videli. Rekord zadnjih 20 let je še vedno leto 2002- 85 umorov, niti blizu še nismo.
In vi kričite, kolikoooooo je zdaj naenkrat teh umorov!!! Ja, časa imate preveč, pa debatirate o vsakem, to je to!
had.si/blog/2021/03/04/stevilo-umorov-se-je-v-letu-2020-povisalo-za-83-odstotkov-ubojev-za-48-odstotkov/
Številke ne bluzijo. Korona kosi.
leto 2002: 82 nasilnih smrti (in ne 85, kot navajaš)
leto 2019: 57 nasilnih smrti
leto 2020: 91 nasilnih smrti
Če še še kaj spomnim osnovnošolske matematike, je 91 več kot 82. Za devet ali 11 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} več.
Če pa primerjamo leti 2019 in 2020, je bilo nasilnih smrti 60 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} več.
Ampak občutki nas varajo, kajne? Lansko leto je bilo čisto običajno leto.
S priimkom Novak so označevali prebege sa juga, tudi nove vojnike.
Ker pa takih priimkov ni tam doli, pa tudi takih imen ne dajejo že 70 let, ne nasedem na tvojo provokacijo. Gotovo je bila kakšna Fikfak Mafalda…..ki se je znebila kakšne Loredane ali Palmire ali Graciele Bertocchi, Parovel, Mokorel, Baruca, Vojvoda, Apollonio, Brajnik, Brajko, Fortuna, Fonda, Furlan, Grimaldi, Franca, Goya, Ritoša, Muženič, Novel, Poles, Sirk, Šergon, Tremul, Vatovec, ….
… ne moreš ti ugnati strokovnjaka za rodovnike…..
…. Vesel oče
Tripar? Sliši se kot triper (gono reja, kapa vica)
To pa res ni noben slovenski priimek. In nona?
Vesel oče
P.S. Slovenski priimki nimajo predzadnje črke a, kvečjemu e! A je značilen za jug. (Pribac, Doljac, Makac, Ku_rac,…)
aha, zdaj vidim. Maja Tri par. Pikasta po faci, našminkana! Vpletena v mafijaške posle, odpirala in zapirala s.p.- je, frizerske salone, Tt&t Consultinge itd. 051 385 607
In stalno v stiku z nekimi južnaki:
Maja Tripar je obalna pevka. Za petje jo je pravzaprav navdušila njena babica. Nastopanje in petje je že od malih nog spoznavala v zborih in orkestrih, od vrtca pa do srednje šole, kasneje na manjših lokalnih odrih, kar jo je poneslo tudi na male televizijske ekrane. Kot vokalistka že vrsto let sodeluje s priznanimi in vidnejšimi primorskimi glasbeniki, tako na nastopih kot v studijih. Posebej pomembno je bilo pri njenem glasbenem ustvarjanju tudi srečanje s profesorjem Ambrožem Čopijem, Tanjo Grlico, Darijem Pobego, Patrikom Greblo, Benjaminom Izmajlovim in Denisom Beganovičem – Kiki-jem.
Sicer pa pravi, da je ponosna, da je s Šturlami in ostalimi glasbenimi zasedbani, kot so Faraoni, Ne me jugat, Rudi Bučar in Gorast Radojević zasedla mesto ob njih na glasbenem
No, zdaj bo pela na Igu.
Primek Zupan izhaja iz obrske (mongolske) besede jopan (džopan, džuban) in pomeni vaškega vodjo.
Izbrskal iz zapisov iz časa Karantanskih knezov. Očitno je bilo že takrat dvovladje, saj je poleg slovenskega kneza načeloval še avarski. Prav ime Gorazd naj bi izhajalo iz neke avarske spakedranke, Hotimir recimo je pa razumljivo ime – hoče mir, analogno Stojmir, Mojmir, Vojmir, Vojnomir, Črtomir, …..
Vesel oče
Vir:
Slovenski vladarji (kralji, knezi in vojvode)
KRALJ SAMO 623 – 658; KRALJ ZDRUŽENIH SLOVENSKIH POKRAJIN (SLOVENCEV IN SLOVAKOV) TER ČEHOV IN LUŽIŠKIH SORBOV
Imel je 12 žena, 35 sinov in 15 hčera // Čestitke!
Kralj SAMO je bil IZVOLJENI kralj vseh Karantancev (tudi dela Panoncev), pa tudi Slovakov (Moravcev), Čehov in Sorbov. Listina Excerptum de Karentanis; Listina Conversio Bagoariorum et Carantanorum (spreobrnitev Bavarcev in Karantancev) iz Solnograda nastala okoli leta 873, navaja da je SAMO vladal v Karantaniji (in Quarantanis). Podobno navaja tudi listina Auctarium Garstense – In Karinthiam.
VALUK ok. 650 – 8.STOLETJE; PRVI IZPRIČANI KNEZ KARANTANIJE (Marca Vinedorum)
BORUT 743 – 750; KARANTANSKI KNEZ
GORAZD 750 – 752; PRIPRAVI VSE ZA ZAČETEK POKRISTJANJEVANJA
HOTIMIR – KAJTIMAR 752 – 769(770); ZAČNE SE AKTIVNO POKRISTJANJEVANJE
VOLKUN – VALJHUN – VALTUNC ok. 769; VERSKO-DRŽAVLJANSKA VOJNA MED SLOVENCI, 772. LETA BAVAREC TASSILO III. POMAGA KRŠČANSKIM SLOVENCEM PROTI SLOVENCEM STAROVERCEM – BITKA NA LURNSKEM POLJU (glej: Legenda o Lurnskem polju)
VOJNOMIR ok. 796; SLOVENSKI (CARNIOLSKI, ISTRSKI ALI PANONSKI) KNEZ
DOMISLAV – DOMICIJAN ok. 800
PRIBISLAVKA
CEMIKA (SEMIKA)
STOJMIR
ETGAR
LJUDEVIT – LJUDOVID 819 – 823; “KNEZ SLOVENSKE ZEMLJE” PANONSKO-POSAVSKI KNEZ ZNAN PO UPORU PROTI POKRISTJANJEVANJU
RATIMIR 830; NASLEDNIK LJUDEVITA POSAVSKEGA
PRIBINA 840 – 861; KNEZ SPODNJE PANONIJE
KOCELJ 861; PANONSKI KNEZ – PRIBINOV NASLEDNIK
BRASLAV 890; PANONSKI VOJVODA – NAZIV MU JE PODELIL KRALJ ARNULF KOROŠKI
HELMVIN
ALBGARIJ KARANTANSKI VOJVODA
PABON KARANTANSKI VOJVODA
KARLMAN 861; SE UPRE OČETU KRALJU LUDVIKU GERMANSKEMU KOT SLOVENSKI VOJVODA
KRALJ (CESAR) ARNULF KOROŠKI 876 – 899; OČE KARLMAN, MATI LIUTSWINF – KARANTANSKA PLEMKINJA. ROJ. 850, UMRL 899.
Prvi izvirni vir, listina conversio bagoariorum et carantanorum nastala okrog 873 v Solnogradu, vojvode helmvina, albgarija in pabona imenuje bavarski vojvode (duces bagoarii), drugi primarni vir, listina excerptum de karentanis, pa iste vladarje imenuje karantanski vojvode (duces carentanorum).
Protislovje je možno pojasniti le z dejstvom, da so bili vojvode potomci bavarskih očetov in karantanskih mater, torej slovenci po karantanskem pravu, po bavarskem pa bavarci, ker njihovo pravo priznava le očetovo nasledstvo, v nasprotju z karantanskim, ki v primeru da po očetu ni naslednika, priznava tudi nasledstvo po materi!
“Nedaleč od stare Teurnije proti Dravi stoji na Lurnskem polju kapela sv. Magdalene. Dalje gori so tri ponikve, imenovane Krvave krnice. Tukaj so baje Franki potolkli Slovence in razdrli žrtvenik njihovega malika. Umirajoči Mike, to je višji duhoven, je izgovoril sledeče maščevalne besede: »Kadar bodo lipe trikrat zrastle iz posvečenega zemljišča, bodo Slovenci poiskali tam zakopani dremelj (buzdovan, batog) in v krvavem boju bo žena v bližini stanujočega Partuša ubila z burkljami edinega pri življenju ostalega nemškega vojvodo. Vendar bodo Slovenci zmagali in zopet bo vstalo Borutovo kraljestvo.« – Lipe stoje še dandanašnji. Ko so se leta 1736 spuntali milštatski kmetje proti gosposki, so iskali dremelj (prav tako tudi v francoskih časih), a ga niso našli. Našel ga bo pa sin kmetice Partušice, ki ga bo rodila baš na Krstnikovo opolnoči. In tedaj bo tudi vstal Kralj Matjaž iz gore.”
Jakob Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, Ljubljana, ponatis 1997, str. 295, št. 257; Vir: I. Trstenjak, Novice 1857, str. 10 (Kotnik, Storije I, st. 50). Glej tudi opazko 1. c. str. 106. – II. Franzisci, Carinthia 1868, 318 (Graber, st. 528); Stangental, Stanigojeva, Stankova dolina. – III. Graber, st. 529; prim, naše št. 218. – IV. R. Eisler, Mitt. Inst. f. o. Gesch. f. XXVIII (Graber, st. 473, 533). – V Fl. Horvat, Kr. mesta. 31.
