vpis na likovno akdemijo
hello.. a kdo ve,jaz sem si glede vpisa na likovno akademijo vse u nulo pogledala in mi je jasno kako potekajo postopki.. vendar me zanima.. ima kdo otroka ki se je vpisal na likovno akademijo in mogoče ve ali je res zelo težko gor pridt? so res sprejemci zelo težki? sem brala da rišeš človeka in ocenjujejo kako dobro zadanes portret in potem te še izprašajo par vprašanj.. ima kdo osebne izkušnje?kakšna so to vprašanja? bi mogla res prej hodit na tečaj risanja da se še bolj izpopolnim? čeprav si ga ne morem privoščit.. talent za risanje imam to brez skrbi vendar me zanima ali sprejemajo samo ekstra talente? pa še to.. a kdo ve ali je potem ko te sprejmejo če ti uspe pridt gor,full enih stroškov z materiali za študij? je treba full kupovat platna pa barve.. ker namreč to je drago..vem ker pripravljam za eno razstavo pa je slikarski material drag ko žafran,še posebaj oljne barve.. da ne rečm sikativi in premazi.. hvaležna bi bila za kakeršnekoli informacije.. saj ostale bom pa vprašala kar na akdemijo ampak info o sprejemcih ne bodo nič povedali,vse piše objektivno na njhovi strani.. logično.. upam če kdo kaj ve,naj mi pove.. tenks
Vprašaj na 3delavnica.com, tam je kar nekaj ALUjevcev.
Je pa moj cimer bil na ALU. Izjemno dober realističen risar, z barvicami je narisal tako, da si mislil, da je fotkano. Izjemen fotograf in slikar, ter soliden grafični umetnik. Je potreboval 2 leti, da je prišel noter, njihova razlaga je bila, da ne vidijo neke usmerjenosti. Tako da ja, kar težko je priti gor. V portfolio je dobro poslati risbe in izdelke iz daljšega obdobja, da vidijo napredek, vizijo.
šit..sej se mi je kar zdelo ja.. joj fak.. kakšno smer in vizijo če nimam nič šolanja v tej smeri kako naj vem kakšna smer je zdaj u igri? vem da kubizen je že passe.. to je pa tok kolikor vem.. poleg tega ja piše da morš prnest material ki si ga delal v preteklosti,slike,risbe.. jaz mam vse na platna narisano.. kaj da fotkam pa sprintam pa zložim u eno mapo? 10 platen ne morm nosit na razgovor..
glede tega kje se bom zaposlila pa me ne skrbi,ker želim to študirat zaradi sebe in ne denarja. za jest bom žće mela,da bi pa obogatela pa nikoli ni bil moj cilj.
eni ste res samo na keš majhnjeni.
kar delaš delaj s srcem in ne boš delal niti en dan.
amen
Ma, zato pa smo, kjer smo, ker je večina še vedno fokusirana na
to, da jih mora nekdo zaposliti in nam omogočiti vse socialne benefite.
Zakaj že?
Zakaj ne bi bila naša naravnanost, da želimo sami nekaj ustvariti?
Biti kreativni, poskusiti, izumiti, izboljšati … in potem morda celo zaposliti
druge ali pa se povezati in delati skupaj?
tako je oprosti,no!!
sem gliha branila svoje stavke malo pred tabo gor..
me boli k***** za keš in kje bom zaposlena.. delam s srcem in ustvarjam.. moj cilj ni obogatet me to sploh ne zanima in me nikoli ni.
vem za zihr da za jest bom mela in imam streho nad glavo,so mi straši dali stanovanje.
risanje me veseli že celo življenje in to sem pač jaz.
poskusila bom..
Gotovo poskusi!
Jaz bi ti predlagala, da najdeš koga, ki je že delal sprejemce
in bil po možnosti sprejet. Tako boš dobila informacije o tem,
kako poteka sprejemni izpit in to iz prve roke.
Sicer pa jih, kolikor poznam te zadeve, zanima ob tehnični
dovršenosti, če je vidna neka osebna kreativna nota
(to je avtorica zgoraj verjetno mislila s smerjo, torej
če je iz dela skozi časovno perspektivno razviden
razvoj tvojega avtorskega izraza).
Ja, še to. Vpiši se na več programov, ne samo na ALU.
Ker je škoda zapravljati čas s tem, da boš tri leta
delala sprejemne in boš šele tretjič sprejeta.
Naredi si dober portfolio, to bo zelo pomembno
pri vpisu, ne glede na to kam se vpisuješ.
Poskusi tudi v tujini, kot predlaga “da bi le”.
Stanovanje pa vmes oddaš, tako da boš
imela neka sredstva za bivanje.
Zagreb, Praga, Gradec, … če iščeš “bližje”.
hm.. ta ideja niti ni slaba it v tujino.. samo to je lažje rečt kot nardit.. sam si tm u tujini,ne poznaš jezika,daleč od doma.. pa to ni en mesec,po mojm je prvi mesc še luštno..ampak to je 4 leta 5 let.. nevem.. fak ta umetnost je zajebana.. kje so uni časi ko je bilo slikarjev malo in je bilo to spoštovano..danes se mi zdi so vse težji pogoji..kar je normalno,človeštvo se razvija in se iščejo nove in boljše stvari.. samo molim če bom sprejeta da mi ne bodo pral možganov z razumevanjem picassa in modiglianija ker teh slik ne razumem in jih nočem ker so mi navadna skropucala!
sej vem.. in jaz hočm na likovno akdemijo.. ironija.. ehheeh 🙂
spetnekaj imaš prav.
mal čidn se mi zdi da bi 100 folka kolikor jih na leto sprejmejo pa vsi prišli gor samo zaradi tega ker imajo veze.. pomembno je da nisi nek zarukanc ki nima pojma o risanju.. glede te vizije in smeri ali se kažejo v mojih delih bodo pa oni sprejeli.. pač če me ne sprejmejo me pač ne.. še vedno lahko prodajam svoja dela in ustvarjam naprej samo ne bom imela izobrazbe.. eh ja… :((
Ma, zato pa smo, kjer smo, ker je večina še vedno fokusirana na
to, da jih mora nekdo zaposliti in nam omogočiti vse socialne benefite.
Zakaj že?
Zakaj ne bi bila naša naravnanost, da želimo sami nekaj ustvariti?
Biti kreativni, poskusiti, izumiti, izboljšati … in potem morda celo zaposliti
druge ali pa se povezati in delati skupaj?[/quote]
Ne vem zakaj tak napad na komentar “oprosti, no”. V tej državi preveč folka gre študirat zaradi študija, ali zato, da imajo pač status, ali zato, ker se jim ne da iti delat, ali zato, ker jim ta študij tooook zanima……ej, študij oz šolanje je le pot do poklica. Jasno? To ni izobraževanje za hobije – v ta namen imamo plačljive tečaje, ne pa brezplačno visoko šolstvo, ki ga plačujemo vsi!
In brezplačno je zato, da se folk izšola in potem dela. Dela nekaj koristnega za to družbo.
Avtorica, upam, da ne boš čez 7 let poskušala dobiti pošteno znižano plačilo za vrtec, pa državno štipendijo za otroka, pa subvencionirano malico, itn itn. Ker veš, tole bomo spet plačevali mi vsi!
Če ti letos ne uspe na Akademiji, imaš enakovredno možnost, samo je za plačat. Na Gospodarcu lahko vidiš in slišiš od blizu:
oo hvala alternativa..
ej ti reala ti si pa čist preveč zategnjen.. chill out..
umetnost je nakj kar tudi ti rabiš vsak dan.. od glasbe do filma do televizije ma povsod je umetnost.. in zato se ljudje šolajo za kar so nadarjeni verjetno si šel nekaj študirat kar ti je kao “prineslo” zaposlitev,v delu si en lolek,delaš zato ker moreš,potem se pa znašaš na druge.. in si po mojm čist zafustriran.. kdo je pa rekel da mogoče bom pa nekoč nekaj velikega?
dont step on me i’ll step on you!
:)))
Ma, zato pa smo, kjer smo, ker je večina še vedno fokusirana na
to, da jih mora nekdo zaposliti in nam omogočiti vse socialne benefite.
Zakaj že?
Zakaj ne bi bila naša naravnanost, da želimo sami nekaj ustvariti?
Biti kreativni, poskusiti, izumiti, izboljšati … in potem morda celo zaposliti
druge ali pa se povezati in delati skupaj?[/quote]
Ne vem zakaj tak napad na komentar “oprosti, no”. V tej državi preveč folka gre študirat zaradi študija, ali zato, da imajo pač status, ali zato, ker se jim ne da iti delat, ali zato, ker jim ta študij tooook zanima……ej, študij oz šolanje je le pot do poklica. Jasno? To ni izobraževanje za hobije – v ta namen imamo plačljive tečaje, ne pa brezplačno visoko šolstvo, ki ga plačujemo vsi!
In brezplačno je zato, da se folk izšola in potem dela. Dela nekaj koristnega za to družbo.
Avtorica, upam, da ne boš čez 7 let poskušala dobiti pošteno znižano plačilo za vrtec, pa državno štipendijo za otroka, pa subvencionirano malico, itn itn. Ker veš, tole bomo spet plačevali mi vsi![/quote]
Če si prebral moje sporočilo, potem si lahko razbral, da ne govorim o tem, kako naj gredo ljudje študirat, ker to “vsi počnejo”, zato da “bodo izobraženi”, na papirju “zaradi statusa” … v to skupino slabih izgovorov pa štejem tudi to, da gre nekdo študirat, da bo “dobil službo”.
To je takšna pasivna pozicija, kjer pridno čičam čimboj s sistemu, da bi mi ta sistem le omogočil delo za polni delovni čas in vse benefite, ki iz tega izhajajo.
Zakaj bi me moral nekdo zaposliti in mi vse to nuditi, je bilo moje vprašanje.
In kaj naj študiram, da bom to dosegel/a? Tu sploh ni nobenega pravega recepta,
ker se zaposlitveni trendi izredno hitro obračajo.
Zakaj ne bi bilo bolj logično, da ljudje študirajo zaradi svojega zanimanja, želje po razvoju
in ustvarjanju.
Ja, ustvarjanju.r
Ljudje, ki so naravnani k ustvarjalnosti (in ne, ustvarjalnost nikakor ni vezana samo na umetnost),
so tisti, ki imajo največji potencial, da bodo nekaj prispevali k družni, ne samo “bivali” v njej.
S tem da bodo poskušali, eksperimentirali, ustanavljali podjetja, razvijali nove produkte, nove rešitve,
nove sisteme …
Ker služb, dragi moji, je že za vse trenutne diplomirane in nediplomirane premalo. Tudi vodovodarjev ne rabimo za izvoz, čeprav se to tako rado poudarja (in, mimogrede, večina vodovodarjev ni nekje zaposlenih).
Potrebujemo ljudi, ki si bodo želeli sami znajti in nekaj ustvariti, s tem pa bodo nastale nove priložnosti in posledično nove zaposlitve.
Če ti letos ne uspe na Akademiji, imaš enakovredno možnost, samo je za plačat. Na Gospodarcu lahko vidiš in slišiš od blizu:
http://www.arthouse-si.com/%5B/quote%5D
Pa še to: ne se dat! Poklic je nekaj, za kar si poklican. Ti to čutiš, hrepeniš po ustvarjanju in če slediš cilju, odločno in predano, tudi uspeš. Naj te nič ne ustavi! Seveda pa je diploma tisto, kar dokazuje tvojo vztrajnost, borbo, moč in na koncu zmago nad samim seboj. Kakorkoli, želim ti, da se na tem področju strokovno izobraziš, se postaviš v kožo umetnikov iz zgodovine, kratek trenutek zadihaš z njimi in z vsem bogastvom vedenja nadaljuješ v svoj čas. Veselim se tvoje razstave!
Sam na realna tla te postavljam. In ti širim obzorja, da nisi osamljen otoček sredi ocena, ampak del te družbe, ki te bo financirala in podpirala in upam, da bo od tebe tudi kaj imela.
Če te zanima moje življenje – jaz sem si konec gimnazije želela nek prav poseben poklic in študij je bila pot do njega. In ga opravljam. Že več kot 20 let. In med temi leti spremljala tudi kakšne malo bolj zasanjane dušice.
Da je umetnost potrebna, se strinjam. Vendar ne sme biti sama sebi namen. Če je družbi všečna, koristna, za dušo in drugače, potem bo tak umetnik preživel, mogoče celo uspel. Ostali, ki delajo kr neki kar nihče noče niti pogledati kaj šele plačati, pa naj slučajno ne računajo, da se bodo šlepali na sistem. Ker za družbo niso koristni.
moja hči bo šla na ALUO. se že pripravlja, gre tudi an nek tečaj, ki stane 350 eur in brez njega nimaš osnovnih šans pridet na izpite, kamoli noter.
slike ima še od sprejemnih na oblikovno srednjo, tako da ima res dolgo obdobje – še celo srednjo + ta tečaj, kjer se bodo pripravljali na sprejemce. poleg tega se trudi bit tudi pravdobra v zadnjih dveh letnikih in čimbolje naredit splošno maturo, kar pomeni, da mora naredit še peti predmet.
za oprosti no: zelo se motiš, ker očitno ne živiš v koncu slovenije, ki je slovenska bosna. tukaj je skoraj iz vsakega drugega gospodinjstva nekdo zaposlen ali dela v avstriji ali nemčiji. od knaufarjev, do fasaderjev, pač vsi gradbeni profili, pa bolničarji, čistilke, sobarice, natakarji, itd. tudi če firma živi v sloveniji, ima delavce v nemčiji, avstriji. tako da ja, izvažamo se, samo ti v ljubljanski kotlini tega ne veš in ne občutiš.
In kako to nasprotuje mojemu razmišljanju?
Ja, ljudje gredo in delajo zunaj, ker v Sloveniji nimamo kam dati vseh bolničarjev, čistilk, sobaric … oz. jih tako slabo plačamo, da s tem ne morejo preživeti. Zato nima nobenega smisla, da se v debatah o potrebah po študiju ljudi vedno prepričuje, da potrebujemo vodovodarje, vsi bi pa študirali.
Pa saj morajo še ti vodovodarji, ki jih imamo, hoditi v tujino, da lahko preživijo!
Zato, prvim, je razmišljanje o tem, da nam je družba, če sledimo njenim pravilom (med katera očitno spada tudi izbira “perspektivne izobrazeb”), dolžna zagotoviti službo, zgrešeno.
Ker je služb premalo že sedaj in še manj jih bo.
Ustvariti moramo nove pogoje za delo – nove izdelke, nova okolja, nove storitve, nove načine trženja in povezovanja, ker sicer lahko en za drugim obsedimo na zavodu in čakamo na boljše čase ali pa se, če smo malo bolj podjetni, odpravimo garati v tujino.
In kako to nasprotuje mojemu razmišljanju?
Ja, ljudje gredo in delajo zunaj, ker v Sloveniji nimamo kam dati vseh bolničarjev, čistilk, sobaric … oz. jih tako slabo plačamo, da s tem ne morejo preživeti. Zato nima nobenega smisla, da se v debatah o potrebah po študiju ljudi vedno prepričuje, da potrebujemo vodovodarje, vsi bi pa študirali.
Pa saj morajo še ti vodovodarji, ki jih imamo, hoditi v tujino, da lahko preživijo!
Zato, prvim, je razmišljanje o tem, da nam je družba, če sledimo njenim pravilom (med katera očitno spada tudi izbira “perspektivne izobrazeb”), dolžna zagotoviti službo, zgrešeno.
Ker je služb premalo že sedaj in še manj jih bo.
Ustvariti moramo nove pogoje za delo – nove izdelke, nova okolja, nove storitve, nove načine trženja in povezovanja, ker sicer lahko en za drugim obsedimo na zavodu in čakamo na boljše čase ali pa se, če smo malo bolj podjetni, odpravimo garati v tujino.[/quote]
ne bo držalo čisto. gradbeni prifili bi dobili delo tudi doma, samo počakaj, ko pride zdaj otpolitev in se bo delavce iskalo. ampak jih ne bo, ker nihče, ki si lahko “privošči it ven”, noče delat tu. zakaj bi delal za 800 eur, če lahko za 1400 eur? ni logike. ponavljam, delavce za tukaj iščejo, ampak jih težko dobijo, zato pa uvažajo poljake, bosance, srbe.
mah pejte se solit…
celo življenje sem umetniška duša in zelo rada rišem.. ko sem bila stara 6 let sem narisala sliko po navdihu impresionistov in mama je takrat videla da sem res nekaj posebngea.. hočm povedat da je videla da sem talentek,čeprav majhna.. vedno si me utišal če si mi dal barvice in papir..ali vodenke.. pri 22 ih sem zbolela za eno boleznijo..mami mi je v bolnico namesto revij in mobitela in sladkarij prinesla slikarski komplet..takrat sem že malo pozabila kdo sem in spet me je spomnila.. danes vem da želim biti slikarka in slučajno je naneslo da imam eno bolezen za katero vem da bi imela redno službo odpade,da bi potovala odpade..in naneslo je da sem se še bolj poglobila v risanje.. kar pomeni če bi to smer slikarstvo diplomirala bi delala nekaj kar nisi vezan na redno službo plus še talentirana sem za to.. sem edina ki je srečna da se mi je zgodila ta bolezen ker je vse skupaj naneslo na eno čudovito rešitev.. vam pa vsem zamirim da se name tako spravljate ker sem se leta in leta izogibala dejstvu da se priznam kot umetnica ker so mi vsi točno to govorili..da so umetniki klošarji,luzerji,reveži bla bla bla in nisem želela bit to.. danes pač gledam drugače.. to je izbira ki mi ostane in celo v svojji rešitvi ponuja opcijo da bi morda bila kdaj uspešna,ker nekateri so.. pa niso luzerji.. obstaja tudi ena galerija ki samo da imaš diplomo lahko tam prodaš svoja dela in to niso majhne vsote.. od 1.000 evrov dalje se gibljejo cene.. tako da prosim ne bi ubijat volje,ker druge izbire nimam,no lahko grem recimo na ekoniomijo ampak jo nikoli v življenju ne bom realizirala,ker redna služba zame odpade.. tko da je škoda da mi ubijate voljo,če sem talent zakaj ne? kljub temu da sem niko i ništa si iz socialne podpore plačujem material in bom imela razstavo v našem gasilskem domu,dala bom 20evrov da mi dajo prostor za par urc,nalepila bom letake po naši soseski in imela bom razstravo.. sem pač en bogi revček ki se izjemno trudi.. drugi se ne.. drugi vlečejo podpore pa se izležavajo doma.. pa še to! zelo malo ljudi zna risat,to je talent ki ga imaš ali pa ga nimaš,,..ne da se kupit tega.. tako da imam nekaj kar je vredno spoštovat če ne drugega vsi negativci vsaj zadržite komentarje zase.. ne bi tega povedala takole če me nebi primtivci razjezili.. pfff
vem da bo težko,ampak ne mi ubijat volje..
hvala
Sanje so eno, realnost drugo. Včasih je situacija taka, da nanjo ne moreš vplivati, če si še tako dober.
Seveda, ti želim, da uspeš, vendar imaš v današnjih časih malo možnosti. Moraš pa biti izrazito ciljno in aplikativno usmerjena.
Če boš pa hotela, kakšno drugo delo, ker si npr. s svojim delom ne bi mogla kriti življenjskih stroškov, ga pa ne boš dobila, ker boš imela preveč strokovno izobrazbo ne prave smeri.