vračina, sparina ino
Meeeeeeeettttttrrrrrrrr sneeeeeeeeegaaaaa?
A si ti čist zblujen, al kwa?
meeeeeeeettttrrrrrrrrr sneeeeeeeeeeegaaaa?
Jaz pa še cel vrt za pospravit ??? Jani, bemtiš …..
ne ga srat, no ? Meeeeetrrr sneeeeegaaaa???
Sanjala te bom, v tvojih sanjah bom postala tvoja
nočna mora, v mojih pa bom s teboj počela stvari inu
reči, ki niso za obelodaniti ……
Kwa je ta b.k.b. na koncu, bemtiš vraga, a zdej
naj se pa še križank pa rebusov učim, pismo rosno,
jest nč’ več ne zastopim.
Mene pa vse ustavlja, brez ketne sem, pa n’kamr
na morm, brez verige sm’, pa se počutim tako, kot
bi me držalo sto verig ……
Kwa je zdej to ????????????
Pismo, ko se bo men odvezal, gorje vam tu gori ……
Ma ne u snegu, Jani, ne u snegu….. men bi pasal en
rahel, kot nebeška mana padajoč tušek, pa ena birca
pod tušem, ali pa en goli golcati đakuzi …… pa ne meter
snega …. ja, naje…… si ga, res si ga, pismo rosno, pa
sneg pa ……. eh, Jani, ampak, rada te imam pa še vedno,
četudi bi ti bila nočna mora …..
A bom že izvedela, kaj je ta b.k.b., ali ne, pismo
rosno. A ne veste, da me je pol cajta zmanjkovalo ????
da sem ravno ta b.k.b. zamudila, da je soseda takrat
zelo glasno govorila, da je kozel skakal po kozi, mali
kozlič pa je mislil, da se nekaj hudega godi, da se atej
inu mamej kregata, je pa cvilil zravno, in jest !!!??? jest
ku jest preslišim glavno, najpomembnejše v naši vasi,
preslišim, kaj je to b.k.b……… na raport, jebem……..
ne ne jebem, sem čebelica, ne jebem …….. jebe…..u
trotki ……
….. nach, nach, nach Hause, Jani, nach!
Ich gehe nach Hause.
Tudi jaz se spet učim, pa z dekletom se bom
spet učila in prav veseli me to, verjemi ali ne.
Imam rada ta jezik, vedno rajši ……
Rdeče češnje rada jem, črne pa najraši,
v šolo tudi rada grem, vsako leto rajši,
zato nam prostor dajte, za naše male ….
da bo sijalo sončece na moje drobno srčece.
Ti si lepa, ti si lepa, ti si pa najlepša !!!
Zu – greš ša “zu dem Essen – oder zum Essen”.
Veš, zakaj sem ti povedala, da boš na izpitu
vedel, milo moje !!!