vredno branja – civilizacija na razpotju
Mogočen hrast raste sredi loga in pred njim stojita ekonomist in ekologist. Kaj bosta storila z njim? Prvi spregovori ekonomist: »Danes je njegov les mogoče prodati za 1.000 evrov, in če vzamemo, da ne bo inflacije in da bo cena lesa ostala enaka, bo toliko vreden tudi v prihodnje, saj drevo ne raste več. Po ekonomski logiki je odločitev jasna. Drevo bomo posekali, les prodali, zanj dobili 1.000 evrov, denar naložili in takoj bodo začele pritekati 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} obresti. Če posekamo hrast čez deset let, bomo sicer še vedno dobili 1.000 evrov, toda odrekli se bomo obrestim, ki bi takrat znesle 1.600 evrov, čez petnajst let bi obresti znašale 3.170 evrov in čez dvajset let bi bili na »izgubi« že za neverjetnih 5.730 evrov. Zakaj neki?«
Ekologist poskuša zagovarjati preživetje mogočnega drevesa. Govori o njegovi izjemno pomembni vlogi v ekosistemu: s koreninami preprečuje erozijo tal, kot goba vpija, drži in počasi izceja talno vodo, nudi življenjsko okolje številnim vrstam in ohranja biotsko pestrost, izloča kisik, v lesno maso veže ogljikov dioksid, izpareva vodo, vzdržuje mikroklimo, blaži silo vetra,…« Ekonomist ga grobo prekine: »Ali je dvajsetletno delo hrasta vredno 5.730 evrov, kolikor bi znašale izgubljene obresti? Koliko pa je sploh vredno?« Ekologist mu odločno odgovori: »Pomen drevesa v ekosistemu je neprecenljiv. Nima cene!«
»No vidiš,« zaključi ekonomist, »rekel si, nima cene. Zato bomo hrast podrli in to takoj!« Usoda drevesa »ekonomistov« je zapečatena.
http://www.publishwall.si/anton.komat/post/97159/civilizacija-na-razpotju-1-del
Mogočen hrast raste sredi loga in pred njim stojita ekonomist in ekologist. Kaj bosta storila z njim? Prvi spregovori ekonomist: »Danes je njegov les mogoče prodati za 1.000 evrov, in če vzamemo, da ne bo inflacije in da bo cena lesa ostala enaka, bo toliko vreden tudi v prihodnje, saj drevo ne raste več. Po ekonomski logiki je odločitev jasna. Drevo bomo posekali, les prodali, zanj dobili 1.000 evrov, denar naložili in takoj bodo začele pritekati 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} obresti. Če posekamo hrast čez deset let, bomo sicer še vedno dobili 1.000 evrov, toda odrekli se bomo obrestim, ki bi takrat znesle 1.600 evrov, čez petnajst let bi obresti znašale 3.170 evrov in čez dvajset let bi bili na »izgubi« že za neverjetnih 5.730 evrov. Zakaj neki?«
Ekologist poskuša zagovarjati preživetje mogočnega drevesa. Govori o njegovi izjemno pomembni vlogi v ekosistemu: s koreninami preprečuje erozijo tal, kot goba vpija, drži in počasi izceja talno vodo, nudi življenjsko okolje številnim vrstam in ohranja biotsko pestrost, izloča kisik, v lesno maso veže ogljikov dioksid, izpareva vodo, vzdržuje mikroklimo, blaži silo vetra,…« Ekonomist ga grobo prekine: »Ali je dvajsetletno delo hrasta vredno 5.730 evrov, kolikor bi znašale izgubljene obresti? Koliko pa je sploh vredno?« Ekologist mu odločno odgovori: »Pomen drevesa v ekosistemu je neprecenljiv. Nima cene!«
»No vidiš,« zaključi ekonomist, »rekel si, nima cene. Zato bomo hrast podrli in to takoj!« Usoda drevesa »ekonomistov« je zapečatena.
http://www.publishwall.si/anton.komat/post/97159/civilizacija-na-razpotju-1-del%5B/quote%5D
Pa ekonomisti to vedo?