vrtci in delavnice
Meni se na te delavnice predvsem ne da iz razloga, ker se mi enostavno ne da gledati drugih staršev in otrok. Prav na živce mi grejo in nimam nobene potrebe po druženju z njimi in po skupnem ustvarjanju. Otrok je v vrtcu, ker ga pač nimam kam drugam za dat, s kom se bom družila v svojem prostem času, pa si bom sama izbirala. In otroci lahko ustvarjajo tudi dopoldan.
lej če se nekdo tako predaja otroku in se ukvarja z njim doma, jaz menim,da mu ni težava dvakrat letno it z njim v vrtec in malo ustvarjat…[/quote]
Pa je lahko, še kako. Predvsem pa je to popolnoma nepotrebno in odveč! Poleg tega ni tako malo otrok, ki bi raje bili tisti čas kje drugje (doma na primer). 🙂 Da pa to forsirajo ravno takšni starši, ki sicer ne vedo kaj z njim – to je pa sploh totalno mimo![/quote]
potem se pa izolirajte od vseh in se doma zabavajte sami non stop…ja saj res verjetno tudi na obiske ne hodite in nihče k vam, ker ste tako samozadostni…in ker vsakega drugega, ki je izven vaše družine takoj obsodite,da pride k vam ne iz vljudnosti in želje po druženju, ampak zato, ker se mu ne da ukvarjat z lastnimi otroci in jih želi podtaktniti v družbo vaših, on sam pa pride k vam,s amo zato,d a se kaže pred vami in… ubogi vaši znanci in vsi, ki jih tako posplošeno obrekujete…
zakaj ste sploh vpisali vaše otroke v vrtec…saj ni obvezen…najamite eno varuško, za čas ko vas ni,da vam čuva na otroka, potem jo pa takoj ko se vrnete iz službe naženite in preživljajte svoj čas strogo sami, ker tak je edino prav in najboljši, vse ostalo je zanič, brezveze in za vas hudo moteče…
pa btw. – zgoraj vzgojiteljica piše,da je to del letnega načrta…zamisli se kako površna in krivično obsojevalna si do ostalih staršev…saj mogoče je res najbolje,da ostanete doma in da se izolirate in se ne družite z drugimi edino kot sami s seboj, s takim odnosom namreč, si vas po moje niti ne želijo,da bi jim tam kvarili prijetno popoldansko druženje
Tudi meni so tudi naporne te delavnice, ampak vseeno gremo in se ponavadi zelo zabavamo, ni tako slabo. Pa imam naporno službo za crknt. Razumem tiste, ki jim je odveč in tiste, ki v tem uživajo.
Mah, jaz si vedno rečem, da otroci tako hitro odrastejo, da se splača in se potem potrudim, čeprav mi je kdaj muka, ker sem tako utrujena.
Pa priznam, da mi ni ravno v užitek, sploh takšne delavnice, ko smo vsi nagneteni v tisti njihovi majhni igralnici. Ravno včeraj smo imeli. Na prostem je malo bolj prijetno… Drugače pa pri nas je to malo bolj pogosto kot samo 1x do 2x letno, prej 1x mesečno. Grem pa, ker tamali ful pomeni, da je njena mamica tam.
Tule bi dodala samo to: imam sestro, ki je vzgojiteljica že preko 30 let. Ta njena odločitev je doma sprožila eno večjih ‘revolucij’ v moji primarni družini, saj je oče menil, da je ta poklic prenaporen ob tolikih lažjih alternativah.
Skozi leta je organizirala nič koliko delavnic, še danes pravi, da so otroci kot ‘gobe’, saj jim od zajtrka do kosila le nekajkrat zapoje pesmico – pa jo že znajo. Na svoje oči sem lahko videla, kako se je bivši varovanci razveselijo še po večih letih. Sicer dela v vrtcu na deželi, kjer se brez izraženih pomislekov prireditev udeležujejo tako starši, kot tudi stari starši.
Morda pa bi dejavnost omejili, če bi brali MON, kjer nekaterim še dihanje predstavlja napor…
joj se čist strinjam!!! moj otrok mi res pomeni vse na svetu in sem zanj dobra mama, ampak te obveznosti v vrtcih se mi pa zdijo čisto nepotrebne in včasih velika zguba časa. Pri nas imamo tudi včasih kakšne delavnice in ja ti gre cel dan, plus tega da po koncu vrtca ko je otrok ponavadi lačen ti pa bi moral hiteti domov kuhat moraš viset še 2 uri v vrtcu, kruli v želodcu, ti pa tam zvijaš neke papirčke in barvaš namesto da bi doma kuhal večerjo za družino. Vzgojiteljice mislijo da starši nimamo služb in smo ves čas na razpolago za neke aktivnosti in nevemtikakšna druženja. Vrtec imam izključno za varstvo otroka zato da z možem delava!! Potem pa neke domače naloge ki jih dobivamo, pa bralna značka v vrtcu, pa nevem ti kaj vse, kot da ne bo otrok še celo osnovno in srednjo delal domače naloge, zakaj je treba že v vrctu! Butasto do konca no in ja vse to je tudi meni muka priznam. V OŠ se to pričakuje v vrtcih bi lahko malo manj obremenjevali starše.
Saj vem, da je zanemarljivo – ampak otrokom dejansko veliko pomeni. Radi pokažejo svoj vrtec in kako se spoznajo po njem, in radi imajo vse ljudi, ki so jim pri srcu, kupu. In na taki delavnici v vrtcu jih lahko z malo sreče naberejo kar veliko naenkrat.
Drugače pa nisi čudna, meni grejo te stvari tudi na živce. Ampak otrok pa z mano na trg hodi, pa mu je velikokrat tudi odveč …
Meni pa je bilo to lepo. Vzgojiteljice znajo naredit velik zanimivih reči, ki jih jaz ne znam. In jih pripravit tako, da otroci zraven sodelujejo, če že ne delajo sami. Ali pa nastopajo in pričakujoče opazujejo odziv nas staršev. Vzgojiteljice jih na nastop tudi pripravljajo, vzbujajo v njih pričakovanje … kar je nekaj česar je v naši družbi vse manj, ker mora bit takoj al pa je nejevolja.
Če se ti pa ne da iti, je pa najbolj brezveze, da se nekaj siliš in širiš slabo voljo okoli. Nič ni obvezno.
kako žalostno
tole berem in si mislim zakaj se tako trudimo v vrtcu z vašimi otroki
večina jih še niti besede hvala ni slišala, prosim, oprosti….
kaj jih sploh doma naučite
pri nas imamo tudi dopoldan dejavnosti
pa tudi popoldan in verjemite gre veliko priprav za to
tudi me smo utrujene po službi
imate zelo naporne otroke–še bolj ste vi starši naporni
velika je razlika med sedanjimi starši, ki ste večina scrkljani kot vaši otroci
in 35 let nazaj, ko so bili starši hvaležni za vse, kar smo v vrtcu naredili za njihove otroke
saj so vendar več v vrtcu kot pri nas, kako morate razmišljat na tak način
to je njihov drugi dom
ne boste verjeli, da so otroci ponosni, ko pridejo starši v njihovo skupino pogledat kaj delajo
že v vrtcu se vidi kateri otrok ima vso podporo pri svojem staršu
res je nekaj takih staršev, ki otroka pelje v vrtec le zato, da ga ima kam dat
res pa je tudi to, da nas nekateri starši imenujejo *naše druge mame*(sama sem babica)
smilijo se mi ti vaši otroci, ki jim ne privoščite urice ponosa na svoje starše
pa povem vam, da bi tudi jaz rajši doma počivala kot pa vaše neumestne pripombe poslušala zakaj vas ne bo na delavnico
vam priporočam, da se zamislite nad svojo vlogo starša
želim si, da bi imeli otroci take starše, ki bi z njim sodelovali in ga poslušali
največ kar lahko daste svojim otrokom, je vaš čas
pa še to:v šoli je za veliko stvari že prepozno ——vlak odpelje in se nikoli več ne vrne
otroci pa zrastejo
u2 ne dramatiziraj!!! Če nam ni do delavnic ne pomeni da se z otroci ne ukvarjamo, vrtec je pač nujno zlo ker je treba služit denar plus to da ga plačamo, zato ne moraliziraj o neki neizmerni hvaležnosti, če bi otroka ćuvali zastonj in v svojem prostem času potem pa bi lahko zahtevala hvaležnost. Tudi jaz bi raje bila s svojim otrokom kot da 8 ur na dan trpim pritiske od šefa in sodelavcev.
Če že omenjamo starši včasih in danes, je bil tempo življenja včasih popolnoma drugačen in bolj sproščen kot danes, generacije se spreminjajo, stres se stopnjuje,… In otrok je ravno tako ponosen če se s staršem igra neke zlaganke v vrtcu, kot če to počne kje drugje.
Tudi meni ni do druženja z ostalimi otroci in starši ker me niti malo ne zanimajo.
tiste, ki jim gre na jetra hodit v vrtec se družit z otroci in jim je brezvezno.
Ko sta bila moja dva v vrtcu in v šoli, sem se udeležila vsake delavnice, vsakega nastopa, čeprav sem morala kar večkrat prosit za zamenjavo v službi ali drugič delat nadure.
Sedaj, ko sta odrasla, imata otroke, se dobro spominjata tistih časov in tudi ne zamudita ničesar glede svojih otrok. Si pač pošlihtata urnik, da lahko gre vsaj eden od staršev.
Čeprav sem še v službi, si tudi jaz vzamem čas, da grem kdaj z njimi. Tamali se tako zasvetijo oči, hiti pa razlagat vsem: lej, to je moja mami, to pa moja babi.
Za ortoke si je treba vzeti čas, pa če se ti ne ljubi, ti je brezvezno ali pa si preutrujen. Njihov smeh in veselje je lepše videti, kot otroka, ki nastopa, pa z žalostnimi očmi bega naokoli, če bo le zagledal koga svojega. Tudi pri marsikomu vidiš solze v očeh – ja, hudo jim je – za koga se le trudijo, če ga od domačih nihče ne vidi.
So mi odveč, ja, ampak grem vseeno, ker je to fajn otroku. In ker vem, da sta se morali vzgojiteljici kar fajn potrudit za pripravo (pa če jima je v interesu ali ne, verjetno bolj ne, ker bi bile tudi one rajši po celotnevnem delu doma s svojimi kot z nami utrujenimi starši). Je pa nadležno, ker je časovno res zoprno. Prideš iz službe, pobereš otroke, si doma 1 uro in nato spet nazaj v vrtec, tam prebijat čas s starši, ki niso na mojem prvem spisku tistih s katerimi se zelo rada družim in nato spet domov. Vmes rihtat hrano, wc-je in podobno. Domov prideš pozno, otroci utrujeni, ti utrujen, samo še spat hočeš, ker nisi imel 1 ure, da bi se spočil od celega dne.
Ja, meni je naporno. In odveč. Zaradi mene same. So pa v vrtcih zelo mahnjeni na to – ne vzgojiteljice, ampak vrtci kot institucije – da se pokaže, kaj vse se dela in kako se sodeluje s starši. Nekako je feeling, da je to kar mus, da brez tega ni kvalitetnega vrtca. Škoda.
najboljša je pa ta logika: če se ne hodiš razkazovat na delavnico v vrtec, so ti otroci odveč. Brilijantno! 🙂
Meni je to, da morajo biti otroci v vrtcu, nujno zlo. Res sem vesela, da je zanje tam tako dobro poskrbljeno in da radi hodijo v vrtec, ampak če se le da, takoj po službi drvim ponje in ker živimo na vasi, smo cele popoldneve zunaj ali pa doma kaj skupaj počnemo. V vrtcu so 8 ur na dan, potem pa imamo popoldne samo še par uric, preden grejo spat, in te urice so za družino. Za popoldanske dejavnosti bo čas v šoli, za vse bo še čas, za druženje pa ne. Saj niso problem samo te delavnice, ki jih vzgojiteljice pač morajo organizirati in so lahko čisto luštne, problem je to, da se teh dogodkov nabere. Delavnica, predstava, sprehod, pa izven vrtca kak otroški rojstni dan … in je teden mimo, mi pa samo drvimo sem in tja. Najlepše je biti v miru doma. Pri moji ultra naporni in zahtevni službi se mi res ne da še popoldne družiti z drugimi starši in klepetati o brezveznarijah in moram reči, da tudi otroci niso preveč navdušeni nad tem, ker jih vleče ven, na ulico, k prijateljčkom, ki jih imajo doma.
Čisto mimogrede eno vprašanje: Če ste preutrujene za organizirane dejavnosti, izžete od službe, se vam mudi kuhat kosilo itd… bi se od 16 do 17 res ukvarjale z otrokom? Po mojem ne, ker ena ura z otrokom je ena ura z otrokom, pa če je to v vrtcu ali doma. Samo pač v vrtcu ne moreš vtakniti ploščka v režico, pritisniti gumba in pustiti, da otroka zabavata Franček in Pujsa Pepa.
Za tiste vsake kvatre enkrat, ko je treba na predstavo ali delavnico, se pač prejšnji dan skuha ali pa pripravi do 3/4. In če zvečer ostanejo 3 nepomiti krožniki ali kupček nezlikanega perila, se svet ne bo ustavil. Otroci pa… ja, so zelo ponosni, če lahko staršem pokažejo, kaj že znajo.
Meni so te delavnice super. Otroci iz skupine so med seboj izjemno povezani in najboljši prijatelji, starši otrok pa so mi vsi po vrsti fajn in se z mnogimi srečujem tudi privatno. Hkrati je to lepa priložnost za neformalni klepet z vzgojiteljicami. Greva pa vedno oba starša (jaz sem enkrat manjkala zaradi bolezni). Meni je to, še posebej po napornem delovnem dnevu, sproščujoče in zabavno 🙂
Ja, seveda – vsi otroci radi to počnejo in komaj čakajo, da so tiste dneve v vrtcu 9 ur oz. več, in to samo zato, da bodo tisto urco potem nekaj počeli s starši v vrtcu?!? Moji definitvno niso takšni, pa še kar nekaj teh sovrtičkarjev poznam, ki bi tisti čas raje bili doma, nekje zunaj, se podili naokoli. Da o vzgojiteljicah niti ne govorim (pa so sicer res ok).Tako da – lenuhinje in podobne – tako kot smo starši različni, so tudi otroci – nekaterim dol visi za takšne dejavnosti (otrokom in staršem) oz. se jih zdi to odveč, ker terja preveč časa, ki bi ga sicer otroci lahko preživeli doma. Starši pa tudi. Ne vem od kod vam te ideje o risankah, računalniku – res samo to pri vas doma počnete?!? Mi resnično še miljon drugih stvari prej, risanke so res rezervirane za tisti čas tik pred spanjem, igrice na računalnik pa res vsake kvatre res malo (ker vem, da bo za to še čas). Druženje z ostalimi starši? Ja, eni starši res stalno visijo skupaj (samo to so vsaj pri nas večinoma tiste mame, ki niso v službi), drugi pač ne. In, priznam, takšnega socializiranja pač ne potrebujem – imam svojo službo in družbo, v kateri mi je druženja čisto dovolj. Skratka – tudi meni in mojim otrokom je večinoma to odveč. Na srečo to organizirajo navadno samo enkrat na leto in takrat se, če se uspemo uskalditi, tega udeležimo vsi. Pač potem tudi na željo otrok hitro gremo. 🙂 Kaj si ostali zagreti starši mislijo? Ne vem, mi, priznam, dol visi 🙂