Vsak dan v in iz šole hodi objokana
Para se mi srce, ko vidim s kakšnim odporom hodi hčerka v šolo. Že zjutraj se mi zjoka, da noče v šolo, ker se sošolke nočejo družiti z njo. Domov pride spat v solzah in vidno znervirana. Je namreč v razredu kjer so starši sošolcev kar precej nalovdani. Tudi mi nismo ravno revni, toda denar raje zapravljamo za pomembnejše stvari kot so oblačila prestižnih blagovnih znamk. Naša deklica je vedno lepo oblečena in urejena, res pa nima oblačil tipa Desigual, Lacoste in poodobno. Ena od sošolk je dobila za rojstni dan torbico za 400 evrov. Deklice so stare 12 let a se pogovarjajo samo kaj katera ima in kaj bo imela katera boljše in dražje od ostalih. Zelo je moderno tudi kje vse si bil in to objaviti na instagramu. In te smrkljice se izživljajo nad mojo deklico, jo ponižujejo in zaničujejo s tem pa tudi celo našo družino. Obrnila sem se na razredničarko, ki trdi da takega obnašanja »njene« deklice niso zmožne. Mislim, da mi je želela med vrsticami povedati, da moja hči laže. Lahko pa da se boji premožnih in vplivnih staršev. Če so se hčerke po njih vrgle morajo biti stari pravi peklenščki. Sploh ne vem kako naj reagiram, da ne bi moja deklica še bolj trpela in da ji ne bi naredili nepopravljive škode.
To je precej normalno za države v razvoju. V Ameriki imajo že desetletja probleme s pokoli šolarjev, ki so bili izločeni, to je problem kapitalizma. Danes je to v Ameriki dokaj dobro razrešeno. Bullying se je v veliki meri odstranil, med tem ko je v vzhodnih državah šele v vponu. Prepiši jo v Avstrijo ali Italijo in se veliko bolje imela, verjemi.
Zaskrbljena mamica958, 29.11.2021 ob 23:44
Para se mi srce, ko vidim s kakšnim odporom hodi hčerka v šolo. Že zjutraj se mi zjoka, da noče v šolo, ker se sošolke nočejo družiti z njo. Domov pride spat v solzah in vidno znervirana. Je namreč v razredu kjer so starši sošolcev kar precej nalovdani. Tudi mi nismo ravno revni, toda denar raje zapravljamo za pomembnejše stvari kot so oblačila prestižnih blagovnih znamk. Naša deklica je vedno lepo oblečena in urejena, res pa nima oblačil tipa Desigual, Lacoste in poodobno. Ena od sošolk je dobila za rojstni dan torbico za 400 evrov. Deklice so stare 12 let a se pogovarjajo samo kaj katera ima in kaj bo imela katera boljše in dražje od ostalih. Zelo je moderno tudi kje vse si bil in to objaviti na instagramu. In te smrkljice se izživljajo nad mojo deklico, jo ponižujejo in zaničujejo s tem pa tudi celo našo družino. Obrnila sem se na razredničarko, ki trdi da takega obnašanja »njene« deklice niso zmožne. Mislim, da mi je želela med vrsticami povedati, da moja hči laže. Lahko pa da se boji premožnih in vplivnih staršev. Če so se hčerke po njih vrgle morajo biti stari pravi peklenščki. Sploh ne vem kako naj reagiram, da ne bi moja deklica še bolj trpela in da ji ne bi naredili nepopravljive škode.
da njena vrednost ni v tem kako jo ocenjujejo drugi; da njena vrednost ni v vrednosti materialne stvari ali neke značke na njej…
torej je normalno in prav,da ji je kaj všeč modnega in to lahko tudi kupite – samo ni nujno treba,da je ta svtar pregrešno draga… tako bo imela nekaj kot najstnica,da je še vedno lepa, urejena, in tudi modna kot si najstnice vse želijo biti… res pa jo uči naj se ne sekira, če njena torbica stane 30 e in na 300… glavno,da je njej všeč… pogovarjajta se o tem…
povej ji, da je vredna ona zato kar je v sebi… povej ji,da raje dasta razliko denarja na stran in bo imela potem ko bo lahko šla že sama – za eno potovanje – to ji bo napolnilo dušo s spomini, pravimi vrednostmi, spoznanji, dogodivščinami…
v to smer ji pomagaj…
če jo katera zafrkava pa naj mirno reče – tvoje besede ne določajo ne moje osebnosti, ne moje vrednosti… brez krega in čau… prijateljice pa naj si najde ali v kakšnem drugem razredu, pa se lahko tudi tja prestavi, če gre, ali pa zunaj šole – do konca oš bo še že zdržala… ni več dolgo…
samo prave vrednote ji posreduj in ji pomagaj v tem stalno jo v to smer spominjaj, da je ona bogata zato, ker je sama taka kot je, ker je prijazna, ker je iskrena, poštena, itd…
Enostavno ne verjamem, da so vsi v razredu naloudani!
Druga stvar, mi smo financno povprecni, sin ima vecino prijateljev z res naloudanimi starsi, eni so polni se in cez, pa se nihce ne obnasa bogatasko. Jp, so fantje, a ti fantje imajo tudi sestre in nobena od njih ni taka, kot te deklice, ki jih opisujes.
V razredu je sigurno se kak normalen otrok, zakaj se pa z njim ne druzi?
ne verjamem, 30.11.2021 ob 00:33
Enostavno ne verjamem, da so vsi v razredu naloudani!
Druga stvar, mi smo financno povprecni, sin ima vecino prijateljev z res naloudanimi starsi, eni so polni se in cez, pa se nihce ne obnasa bogatasko. Jp, so fantje, a ti fantje imajo tudi sestre in nobena od njih ni taka, kot te deklice, ki jih opisujes.
V razredu je sigurno se kak normalen otrok, zakaj se pa z njim ne druzi?
👍👍👍
hoheohehaohoeahheaohea, 29.11.2021 ob 23:57
To je precej normalno za države v razvoju. V Ameriki imajo že desetletja probleme s pokoli šolarjev, ki so bili izločeni, to je problem kapitalizma. Danes je to v Ameriki dokaj dobro razrešeno. Bullying se je v veliki meri odstranil, med tem ko je v vzhodnih državah šele v vponu. Prepiši jo v Avstrijo ali Italijo in se veliko bolje imela, verjemi.
Uvoženo direkt iz amerike. Podprto z serijami ala beverly hills 90xxx. Naš folk, ki prezira vse domače in leze v rit tujcem. Kar vzagajte, to imate. Reveži pa jebejo ježa.
Priljubljena, 30.11.2021 ob 01:00
A veš kakšen je občutek ko te tisti s katerimi si se družil, izločijo? Pa sklepam, da so to najbolj priljubljenje punce, ni enako se družiti s tistimi z “roba”. Pač to je najstništvo.
Preveč ameriških filmov ste gledali.:) Mularija ne izloča otroke po tem, kako je kdo oblečen (no ja, če bi ravno v smrdljivih strganih cunjah hodil, ajde, pa še to samo v primeru, če ne bi bil frajer), kakšno frizuro ima, ali ima očala ali ne, ali je suh ali debel… to je samo ideja staršev. Mulci imajo primitivni instinkt, kdo je ranljiv, kdo je socialno nespreten itd. in se samo zato potem spravijo nanj. Otroci, ki so naravno nagnjeni k vodenju in usmerjanju drugih, bodo glavne face v razredu, pa če so to čefurji, debeluharji, očalarji ali pa ne. Vse je odvisno od otrokove narave. Če imajo otroka za tarčo pač zato, ker je socialno nespreten, jim bo pa seveda vse prišlo prav na njem, da ga bodo lahko zafrkavali. Od oblačil, očal, suhosti/debelosti…..ampak te lastnosti niso primarna težava, daleč od tega.
Zgodba je torej popolnoma izmišljena ali pa avtorica ne vidi dejanskega problema svoje hčere, ki zagotovo niso znamke.
hahaha haha, 30.11.2021 ob 06:07
Preveč ameriških filmov ste gledali.:) Mularija ne izloča otroke po tem, kako je kdo oblečen (no ja, če bi ravno v smrdljivih strganih cunjah hodil, ajde, pa še to samo v primeru, če ne bi bil frajer), kakšno frizuro ima, ali ima očala ali ne, ali je suh ali debel… to je samo ideja staršev. Mulci imajo primitivni instinkt, kdo je ranljiv, kdo je socialno nespreten itd. in se samo zato potem spravijo nanj. Otroci, ki so naravno nagnjeni k vodenju in usmerjanju drugih, bodo glavne face v razredu, pa če so to čefurji, debeluharji, očalarji ali pa ne. Vse je odvisno od otrokove narave. Če imajo otroka za tarčo pač zato, ker je socialno nespreten, jim bo pa seveda vse prišlo prav na njem, da ga bodo lahko zafrkavali. Od oblačil, očal, suhosti/debelosti…..ampak te lastnosti niso primarna težava, daleč od tega.
Zgodba je torej popolnoma izmišljena ali pa avtorica ne vidi dejanskega problema svoje hčere, ki zagotovo niso znamke.
Bi se kar strinjala z zgornjim. Moj sin ima očala in so se nanj spravljali kao zaradi očal. Imeli smo hude probleme, ko ni hotel nosit očal. No, potem pa je očala dobil eden od razrednih frajerjev. Mojega so še naprej zezali zaradi očal, tistega pa nihče. Tudi razredničarka je izpostavila problem, pa itak niso vedeli, zakaj mojega zmerjajo očalar, glavnega pa ne. Vsak fant se je pač hotel prikupit tistemu glavnemu, on je bil glavni vodja in za take sploh ni važno, kako so oblečeni itd. Mojega, ki je bolj plah, se nerad izpostavlja.. so pa zafrkavali. Če ne bi bilo očal, bi bilo pa kaj drugega. Tudi jaz ne verjamem, da je stvar v obleki pri avtorici. Če je zgodba sploh resnična. Ne vem, kje bi bili v enem razredu sami bogataši, kjer otrok dobiva torbice za 400€. Ja, eden tak v razredu, največ dva, da bi pa to bil kar cel razred razen avtoričine hčere, pa ne kupim.
Se strinjam, ni stvar v znsmkah. To je tvoj manjvrednostni kompleks. Nanjo se spravljajo ker se lahko.
Tudi jaz sem šla čez nekaj podobnega z mojo najmlajšo. Veliko sva se pogovarjale o tem v 4, 5 razredu. Ampak dokler ni teh afen odpikala je bilo tako. Enkrat so se spravile na eno drugo in so hotele da se jim pridruži. Takrat je bila dobra za njih. In jim je lepo povedala da se ne bo, da ji tista druga ni nič naredila, da se teh otroških igric ne gre. Bilo je užaljenosti in spravljanja nanjo, jim je par krat v obraz povedala da je ne gane. Da je svobodna in se sama odloča s kom se bo družila in da se z njimi če bodo take ne bo. Čez nekaj časa je odšlo še par iz te skupinice. Šefica ima še vedno prebliske. Aja pa niso nalovdani, je pa scrklana do nezavesti. Mama se ji ne upa rečt ne.
žalostno je kaj se dogaja, kako so eni fraco razvajeni, polne riti vsega. to bodo odraslli brez empatije, brez čustev…ampak vseeno, zdaj so časi ko moramo poskrbeti za to, da bodo otroci ostali živi in ne smemo dovoliti, da jih cepijo, ker (https://www.youtube.com/watch?v=nCOSE-xW8TE)
Vzgoja se začne zelo zelo zgodaj. Že s prvimi igračami, kompliciranjem z vozički in oblačili za novorojenčka ipd nesmisli. Kar je pomembno je, da je otrok komot, varen, da mu je udobno in prijetno, da lahko razvija motoriko in je izpostavljen različnim senzoričnim spodbudam, da se lahko optimalno razvija. Kamni, veje, trava, pesek, voda, blato, … to je igra. Da se otrok lahko umaže, strže oblačila, podrsa na kolenih ipd. Skozi poskuse se uči življenja. V naravi pridobiva samozavest, ki ni vezana na materijalno, temveč na opazovanje in sposobnost, pa naj bo to orijentacija v prostoru, hitrost, spretnost plezanja, hitrega razmišljanja, iznajdljivost, improvizacija, … ko otrok tako zraste v najstnika, niti ne opazi teh zgodb, ki se odvijajo v zanj nepomembni ravnini. Ne zaznava teh trigerjev, ker ga ne taknejo. Tak otrok ima razvito domišljijo in plava v mislih drugam, razvija um in svoje sposobnosti tudi med “počivanjem”. Njegovi možgani meljejo 100 na uro in se sami gradijo, razvijajo naprej. Ko mu kdo direktno omeni kaj glede oblačil, zamahne z roko in v trenutku pozabi, ker ima bolj pomembne misli za dokončat v glavi. On živi v vzporedni zgodbi, le njegovo telo je tam v prostoru, zato se ne zmeni za opazke, hihitanja in te nizke frekvence takih, ki se niso uspeli razviti višje. To je ta “vibe”.
Imam dva taka, ker sem sama taka. Posebna. Lahko iz lastne izkušnje povem, da se me nikoli ni dotaknilo mnenje drugih, ker me nikoli ni zanimalo. Sem imela bolj pomembne stvari za razmišljat in razčlenjevat v glavi. Ko slišim mamice s kakšnimi težavami se ukvarjajo, me stisne pri srcu, ker vem da je tem otrokom veliko prikrajšano in preveč nepotrebnih bremen naloženo na ta nežna, drobna ramena. Samozavest otroka je treba graditi skozi igro od rojstva.
Lahko ji pomagaš, ni prepozno, sploh ne. A najprej se moraš ti spremeniti in spremeniti miselnost, si veliko prebrati in to implementirati v najprej svoje obnašanje, potem pa opolnomočiti še otroka. Bo pa trajalo. Srečno.
Zato pa moras upostevat en zgornjih komentarjev, ki lepo pise o samozavesti.
Tudi nepriljubljeni otroci imajo svoje kvalitete in ce ti stalno rines v druzbo pomembnezev, si pac plehka oseba. Verjetno si za svojega otroka ne zelis, da bi bil plehek, a ne?
Kar si privzgojil pred puberteto, to v puberteti dobis. A ker se najstniki se vedno oblikujejo, lahko se marsikaj spremenis in ta situacija je lahko zelo dobra sola za deklico, da spozna prave vrednote.
Mi smo v razredu med bolj nalodanimi. Smo zelo športna in aktivna družina, moji imajo vsak dan vsaj eno dejavnost vezano na šport – ali v šoli ali pred ali po pouku. V šolo hodijo ponavadi v navadnih klubskih majicah in za kakšno števliko večjih hoodijih. Z afnami se nimajo časa družit. V razredu imajo enega dva prijatelja in potem ostale iz dejavnostih. Med odmori se ponavadi dela kaj za šolo prepisuje snov, ponavlja, dokončuje kakšne zadeve.
Vedno mu je hudo, ko preberem da je nek otrok v stiski. Nisem brala vseh podanih odgovorov, moje mnenje je, da se s hčerko pogovarjata o tem, da ljudje nismo enaki, nimamo enakih možnosti (to je dejstvo), da so ene stvari v nekem obdobju pomembe in kasneje sploh ne, da imamo različne prioritete. In verjamem, izločanje, zafrkavanje… boli, posebej otroka. A treba je delati na njeni samozavesti, da se zave, da taki otroci preprosto niso prava družba zanjo. Kot najstnica mi je prišla prav knjiga Sedem navad zelo uspešnih najstnikov / Covey, Sean (zagotovo imajo v knjižnici). Res ODLIČNA knjiga, ki pomaga razumeti kaj je prav in kaj je vredno v življenju.
Otroci znajo biti res zlobni, a najbrž vse izhaja iz primarne družine. Pogovarjajte se o tem, pri teh letih bo najbrž lahko razumela.
Starš, 30.11.2021 ob 08:07
Vzgoja se začne zelo zelo zgodaj. Že s prvimi igračami, kompliciranjem z vozički in oblačili za novorojenčka ipd nesmisli. Kar je pomembno je, da je otrok komot, varen, da mu je udobno in prijetno, da lahko razvija motoriko in je izpostavljen različnim senzoričnim spodbudam, da se lahko optimalno razvija. Kamni, veje, trava, pesek, voda, blato, … to je igra. Da se otrok lahko umaže, strže oblačila, podrsa na kolenih ipd. Skozi poskuse se uči življenja. V naravi pridobiva samozavest, ki ni vezana na materijalno, temveč na opazovanje in sposobnost, pa naj bo to orijentacija v prostoru, hitrost, spretnost plezanja, hitrega razmišljanja, iznajdljivost, improvizacija, … ko otrok tako zraste v najstnika, niti ne opazi teh zgodb, ki se odvijajo v zanj nepomembni ravnini. Ne zaznava teh trigerjev, ker ga ne taknejo. Tak otrok ima razvito domišljijo in plava v mislih drugam, razvija um in svoje sposobnosti tudi med “počivanjem”. Njegovi možgani meljejo 100 na uro in se sami gradijo, razvijajo naprej. Ko mu kdo direktno omeni kaj glede oblačil, zamahne z roko in v trenutku pozabi, ker ima bolj pomembne misli za dokončat v glavi. On živi v vzporedni zgodbi, le njegovo telo je tam v prostoru, zato se ne zmeni za opazke, hihitanja in te nizke frekvence takih, ki se niso uspeli razviti višje. To je ta “vibe”.
Imam dva taka, ker sem sama taka. Posebna. Lahko iz lastne izkušnje povem, da se me nikoli ni dotaknilo mnenje drugih, ker me nikoli ni zanimalo. Sem imela bolj pomembne stvari za razmišljat in razčlenjevat v glavi. Ko slišim mamice s kakšnimi težavami se ukvarjajo, me stisne pri srcu, ker vem da je tem otrokom veliko prikrajšano in preveč nepotrebnih bremen naloženo na ta nežna, drobna ramena. Samozavest otroka je treba graditi skozi igro od rojstva.
Lahko ji pomagaš, ni prepozno, sploh ne. A najprej se moraš ti spremeniti in spremeniti miselnost, si veliko prebrati in to implementirati v najprej svoje obnašanje, potem pa opolnomočiti še otroka. Bo pa trajalo. Srečno.
Citiram “Starš”;
Ja, nekaj zelo podobnega sem želel sam napisati. Niso tako pomembni drugi otroci, niti starši – pomembna si ti avtorica in oče. Gre za preslikavo vajinega odnosa do sebe in drugih na otroke in pomembnost, ki jo temu pripisujejo.
Tudi mi imamo enega, ki je bil dolgo v podobni situaciji – pa je “niti opazil ni”. V resnici je opazil razliko, a tiste otroke pri sebi proglasil za “neumne”, ker se ukvarjajo z nepomembnimi rečmi in samo odmahnil z roko, če je situacija ali beseda nanesla na to. V resnici nisem prepričan koliko sva imela starša pri tem – lahko da je enostavno karakterna posebnost in ne vem koliko bo tebi pomagalo.
Poanta je, da se da te probleme videti tudi tako. Kot čisto nepomembne – s čimer tudi nehajo biti problemi in postanejo mimobežne banalnosti.
Otroci dandanes so v stiski, pa ne zaradi tega, ker bi se sošolci oblačili v drage obleke.
Moji otroci hodijo na najbolj elitno šolo v Lj, pa ni tekmovanja v oblekah, ampak je trend, da se trudijo biti bolj okoljsko osveščeni in kupovati čim manj in nositi staro.
So pa mnogokrat bile razprtije med sošolkami, to pa je res, ampak bolj v 3. in 4. razredu.
Pri nas v šoli imajo mediacijo in za to usposobljene učitelje. Pri nas je delovala.
Mogoče bi bilo dobro da punca najde nek hobi, ki jo veseli in v katerem bo dobra. Ji bo dvignilo samozavest. Pa nove ljudi bo spoznala. Saj ni treba da ima prijateljice iz šole. Nima nobenih interesnih dejavnosti?
Se pa isto kot ostali sprašujem kaj na eno šolo to hodite. Mi smo na šoli v centru kjer večina staršev krepko preseže povprečni slovenski zaslužek pa ne vem če sta dva trije v razredu, ki so obsedeni z denarjem. Večinoma se z materialnimi stvarmi obremenjujejo in ven mečejo taki ki nimajo ravno veliko. Pač tako svojo vrednost iščejo. Pametni ljudje vemo da naša vrednost ni v bančnem računu. Nauči to svojo hči.
Tvoja hči se ni naučila predelati tega, da ne more imeti vsega. Verjetno ste ji v svojem malem svetu ugodili v vsem in z vsem, in je deklica odrasla v princesko, vsaj berem tako. Prišla je v okolje, kjer ji očitno več ne morete ugoditi v vsem, ker ne morete parirati bogatejšim. Saj tudi tem deklicam se bo skozi življenje prej kot slej dogajalo povsem enako, počasi bodo odpadale iz neke družbe, ker stalno bo kdo imel več. Ker so naučene, da se vrednost človeka meri s finančnim okvirom. Otroci, ki so od malega učeni, da življenje ni dedek mraz, in da je potrebno za to, da nekaj imaš in nekaj si, tudi nekaj dati od sebe, skozi tako lekcijo že odraščajo drugače. Samozavest se lahko krepi tudi drugače, z znanjem, športom, humanitarnostjo in prostovoljnim delom ipd. Ne glede na socialni status imaš otroke, ki v svojo družbo sprejemajo in takšne, ki želijo biti sprejeti. Tvoja ni razvila samozavesti, da bi sprejemala, teži k temu, da bi bila sprejeta. Teži pa k temu, da bi jo sprejeli na način, da bi bila enakovredna dekletom z bogatim finančnim backgroundom. Ker to ni, jo pač izločajo. Poskrbite, da bo dobra v čem drugem, otroci zelo radi sledijo dobrim praksam. Če se v tem razredu otrok res ne počuti dobro, razmislite tudi o prepisu drugam. Vendar skoraj zagotovo se bo zgodba ponovila, če ne bo na samozavesti, ki ne bo ovrednotena z imeti ampak veljati, ojačala tudi vaša punca. Mama, ki hodi jokat v šolo, ne bo pomagala v situaciji, prej nasprotno. Mamino delo reševanja tega problema je delo doma, s svojim otrokom, ne z drugimi.