Uvodna beseda Clarisse Pinkola Estes h knjižni uspešnici “Ženske, ki tečejo z volkovi”, ki mi je dala toliko misliti in me popeljala v divji svet vsega, kar me obkroža, kjer sem, kar mi daje misliti, kar me navdaja v istem hipu z veseljem, radostjo in s strahom in obupom, kar me dejansko poistoveti z divjostjo nature človeškega bitja in posebej vse ženskosti, je naslednja:

“Vse hrepenimo po divjem. Kultura skrajno omejuje zdravila za to koprnenje. Naučili so nas, naj se sramujemo te želje. Pustile smo si dolge lase in skrile svoje občutke za njimi. Toda senca Divje ženske še zmeraj preži za nami, podnevi in ponoči. naj smo kjerkoli, senca, ki lomasti za nami, je nedvomno štirinožna.”

Torej, tekamo z volkovi, draga dekleta, z volkovi ali morda z …. ????

Lep dan!

AUUUUUuuuuuuuuuuuuuuuuu………………………….

Mariči en volčji pozdrav iz Snežniških globeli !

zajček pleše z volkovi
auuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu

ekolele,

dej ima pa škrat butalski
priročn izgovor kadar dirka
naukol, to je ziher zato
ku ne zna tulit z volkovi:)))))))))

ma nkukar se ne vidi v kešnem
volčjem kerdeli;-)

pokorno javljam, da škrat teka
z lastnimi nogami!!

advisno pa advisno od vremena
(kondicije al konjukcije, kej pa vima
ubogi butalci kej = kej)

P.S. Si me pa spomnila, da to knjigo 1x
pa res preberem-ko je v mojih Butalih vornih popularna ratala