Vse je še pred nami….
Ker se bliža čas, ko bomo zapustili tele lukne od PC – ov za čez vikend (eni ne :), naj vam, ob napovedi, da bo deževalo in da bo hladneje, zaželim, da bi vsak od vas v tem vikendu našel nekaj lepega, lepega samo zase.
Želim vam, da bi našli čas za tiste stvari, katere si že dolgo obljubljate, pa zaradi vsakdanjega direndaja niste mogli speljat. Pa naj bo to branje, naj bo to spreh, naj bo to… spanje :)))) naj bo to srečanje s prijatelji, naj bo to pogovor, naj bo to vesela sobota, naj bo to momačko veče… oz. žensko veče… Skratka, naj vas greje misel, da na vas vedno nekje nekdo misli in čaka na vas.
Še enkrat, vsem res en lep vikend in veliko lepega!!
Jani
p.s. enga cmoka za mojga zajčka in mojo Barbaro.. pa mojo Maričko :)))))))
Janči, banči, takole: grem na morje, v Koper, potem v
Izolo, imela se bom zagotovo nepopisno lepo, ampak,
manjkali boste – vi vsi. Prej pa, kot jutri zjutraj odrajžam,
se ziher javim, vse pocmokam in nato .. via morje, da ga
letos vsaj vidim, morda mi uspe noge oprat v njem …
in se zjokat od veselja, da bom v enem tednu v hribih in
nato “pr muritu”.
Čauči – VSI!
Pravzaprav je za teboj res veliko. Toda to je bilo, je minilo, je preteklost.
Ne da se je spremeniti, popraviti niti obnoviti. Pred teboj je prihodnost. Je lepa, zna biti čudovita, samo sodelovati moraš z vsem svojim jazzom.
Že to je nekaj, da je….prihodnost….
Pridejo trenutki, ko nekako občutiš, da v tebi ni nič. Ne volje, ne veselja, ne jeze, ne skrbi, ničesar….počutiš se kot prazna stoječa vreča, kateri so odvzeli vso vsebino.
Pa veš kaj ? Vse to je samo obdobje nerazpoloženja nekega dne, ko misliš, da so se zate ustavile in končale sanje. Pa ni tako. ..
Z novim jutrom naslednjega dne, se rodi novo upanje, nastanejo nove sanje….pride nov smisel življenja..ampak saj je življenje vendar kot tobogan, enkrat si dol zato, da se potem ponovno vzpneš in si spet gor..
Ni, ne življenje enostavno. Zna biti komplicirano predvsem zato, ker so bremena na ljudeh tako neenakomerno razporejena. Vedno jih nekdo nosi prevec na sebi..
Vse prevečkrat podležemo trenutnemu razpoloženju. V tistem trenutku naredimo neumnost, kasneje pa nam je žal. Zato bi se večkrat morali vprašati, zakaj si ne znamo pomagati, da bi čez taka obdobja šli čim manj obremenjeni in potem analizirali stanje in na koncu ugotovili, da je bil kriv samo trenutek, da smo stvar vzeli preveč osebno in na koncu… v takem stanju še koga užalli.
Dobro jutro prijatelji in res en lep dan!
Jani