Vse se vrača, vse se plača
Pred časom urejujem grob, mimo pride starejši par in se ustavi. Moški me nagovori z imenom in vpraša o pokojnih. Mu povem, potem pa me vpraša, če ga poznam, itak da ga nisem in ko mi pove kdo je in kaj tam dela, ter vso zgodbo, mi je v glavo vnesel nemir.
Takole gre:
Moja pokojna teta se je poročila z ljubeznijo in šolskih dni. Kako leto po poroki (imela je težave z donositvijo) se je pričelo šušljati o njegovi nezvestobi s sodelavko, ampak nekako do nje ni prišlo ali kaj jaz vem, vem le, da je kar naenkrat nastal velik špetir, ljubica je bila noseča, sledila je ločitev, on je šel k njej, teta je ostala z zlomljenim srcem.
Sledil je tragičen teden, dedek, tetin oče je umrl v prometni nesreči, dva dni po pogrebu je teta vzela usodni odmerek tablet. Šok v katerem smo se znašli in nedojemanje vse realnosti, nam je pomagal preživeti vso tragedijo, ampak najhuje je bilo v soboto pred pogrebom, ko so mimo naše hiše trobila vozila in srečni svati njenega bivšega moža, ki se je ženil. Babici je pustilo velike posledice in velikokrat je dejala, da ne glede na vse, bi lahko bil bolj uvideven in bi se ognil tistim dogodkom in da tudi njega čaka šiba. Tudi po moji oceni je bilo vse skupaj zelo neokusno.
Ampak od tistega dogodka je minilo že več kot 30 let.
Torej namen pisanja: Tale moj bivši stric hodi na groba svoje hčere (tiste, ki je bila spočeta ko je bil še poročen z mojo teto), namreč njuna hči je doživela usodo moje pokojne tete. On pravi, da sedaj razume preteklost, da verjame, da vsak človek na tak ali drugačen način dobi, kar si zasluži.
Poslovil se je z besedami, da se mu ves pekel vrača z obrestmi in da naj se učimo iz njegovih napak.
Ko sva se doma potem pogovarjali z mamo (staro čez 70) je rekla, da se ji vedno bolj dozdeva, da je starost ogledalo tvojega življenja in da opaža, da ne le, da je to najtežje obdobje zaradi starostnih tegob z zdravjem, pač pa je obdobje, ko se soočaš s seboj in svojimi slabimi dejanji saj se vračajo kot bumerang.
Pa vaše mnenje?
Razčiščujem sproti, ker me že sproti mori. Da bi vse svoje tegobe držala v sebi do starosti…se mi pa kar zmeša. Tudi ne rinem z glavo skozi zid. Naredim kar čutim, da moram narediti, ne odneham kar takoj, včasih grem tudi v svoj minus, a ko pridem do tiste točke, kjer se mi zdi, da bi nek premik pa že moral biti, a ga ni, znam pa tudi odnehati in ne rinem dalje. Pač ne gre.
Življenje gre dale in odprem nova vrata:)
Ne verjamem v karmo. Res pa je, da določena miselnost narekuje točno določena dejanja. Te reči so povezane z družbo, njenimi normami in evolucijo, zato se zdi, da gre za karmo oz. samouresničitvene poti. Če te vsaj za silo zanimajo temelji medčloveških odnosov in psihologija, lahko povežeš določeno miselnost, dejanja in posledice. Razkrije se ti tudi pot, ki je varnejša, morda celo boljša, zanimivejša. Kakor koli že pa drži, da si ljudje sami komplicirajo življenje, še posebej pa tisti, ki jih vodijo impulzi in za bistvene življenjske odločitve ne uporabljajo razuma in radi hodijo po drugih.
Smrt otroka je ena od najhujših tragedij starša.
[/quote]
Mislim, da to velja zgolj za ženske – matere. Moški na to gledajo bolj pragmatično. Bilo i prošlo!
Sicer pa ne verjamem v povračilo vesolja. Poznam barabe, res prave hudiče v človeški podobi, ki so na tem svetu povzročili že toliko hudega, kot ga 100 običajnih pokvarjencev ne more, pa na starost uživajo, ko ščurki v kitajski huhinji.
Tudi jaz enako ravnam v življenju. Vse sproti razčiščujem obenem pa se trudim delovati v smeri popolnoma čiste vesti, ter v smeri, da po svojih najboljših močeh pomagam ljudem in živalim. Ko bom na smrtni postelji bom ob vedenju, da sem bila koristna na tem svetu, da sem delala dobro povsod in vsem, da sem lahko ponosna na svoje življenje oz. na svoja dejanja in bom tako lahko mirno zaspla.
Enostavno si ne morem predstavljati, da ne bi mogla umreti mirno,ker bi bilo v moji duši sovraštvo, zamere, občutki krivde in ob vedenju, da nimam več prilike popraviti kar bi želela popraviti in nimam več prilike popraviti svoje napake, ker bi na primer celo življenje sebično delala samo sebi v prid, kar je zame popolnoma brezvezno življenje brez vsakega smisla.
Slej ko prej, se vse vrne. Jaz svoje zgodbe ne bom delila, ker je prehuda, da bi jo spisala. Lahko pa povem iz prve roke, pa naj se smeje kdor se hoce, da se mi je popolnoma vse vrnilo, kar sem slabega naredila. Vrnilo se mi je v se hujsi obliki in za vsako stvar sem tocno vedela zakaj se vraca. Zato opozarjam vse, ki radi opravljajo, govorijo: “jaz pa tega nikoli ne bi”, sodijo drugim… Ugriznite se za jezik. Zivljenje se hitro obrne.
Odvisno, kdo si. Zase vidim, da se mi vrne že najmanjša stvarca. 1x sem se samo smejala neki zadevi, ker sem bila mlada in naivna, čist banalno, ni trajalo dolgo, ko se je isto zgodilo meni in potem mi ni bilo več smešno.
Potem imaš one tavelike: tajkunske kradljivce, zločince, posiljevalce na visokih položajih, ljudi, ki mučijo druge,…. in ne glede na vse kar so storili, jih karma sploh ne obišče. Večina jih živi lepo ter lagodno življenje dalje. Jih je že v Slo kar nekaj, po svetu pa kar precej.
Očitno si napredna duša.
Točno veš, da je pomembna vsaka, tudi najmanjša stvar.
Karma je delovanje. V bistvu je zakon.
Tako kot 3. Newtonov zakon/ zakon o vzajemnem učinku.
Akcija – Reakcija.
Vzrok -posledica.
Ne glede na to, ali verjameš v ta zakon, on deluje. Tako kot karma.
Nekomu, ki pooseblja čisto zlo tudi, če bi se mu vrnilo, ne bi dojel ZAKAJ.
Zato je potreben čas, da ‘zavest’ dozori ….
Ne pravijo zastonj ….vse ob svojem času.
Drži. …in ne odnehajo, ko to postane kritično tudi zanje. Nato se najde “rectifier” oz. tisti, ki preko lastnih negativnih čustev do tega človeka, ne more čez to, kar mu je storil. Včasih pa so ta “rectifier” kar oni sami, ko v neki situaciji ne zmorejo dojeti, da je to skrajna meja njihovih sposobnosti in morajo iti še malo čez…. To je potem njihov trenutek srečanja s karmo.
Mislim, da to velja zgolj za ženske – matere. Moški na to gledajo bolj pragmatično. Bilo i prošlo!
Sicer pa ne verjamem v povračilo vesolja. Poznam barabe, res prave hudiče v človeški podobi, ki so na tem svetu povzročili že toliko hudega, kot ga 100 običajnih pokvarjencev ne more, pa na starost uživajo, ko ščurki v kitajski huhinji.
[/quote]
Povračila vesolja ni, karme ni. Vprašanje je le kaj ti, posameznik/posameznica počneš s svojimi travmami. Jih lahko ovržeš, zapustiš in greš naprej ali ne. Vrtenje v v krogu enih in istih travm je bolj podobno peklu kot pa življenju.
Ker sem razumski človek …
Ta moški verjetno niti do druge žene in hčerke ni bil pretirano obziren in nič čudnega, da je imel hči, ki ni prepoznavala, kaj je ljubezen (saj doma ni imela zgleda prave partnerske ljubezni) in se ni bila sposobna soočiti s težavami drugače, kot da je naredila samomor. To ni karma, to je nekakšna logična posledica njegovih dejanj in načina življenja.
In namesto, da bi on to uvidel, preklinja življenje in karmo in začarani krog se potem lahko nadaljuje.
Življenje se ne bi smelo jemati tako resno. Krčevito se oklepati oseb in imetja še nikoli ni prineslo nič dobrega. Pa kaj, če je drugi naredil otroka in odšel k njej. Kot da na svetu in v življenju ne obstajajo druge radosti. Pustiš človeku da odide in s časoma odpustiš. Živiš dalje in si najdeš svojo srečo. Tako pa nekateri vso odgovornost za lastno srečo prelagajo na druge…
ne vem..ce to drzi potem sem jaz se ze rodila grozna oseba. saj se me nesreca drzi ze od samega otrostva ki je bil poln zlorab tako spolnih kot fizicnih pomrli so mi skoraj vsi brez oceta in mame. vmes je nekaj let slo z ogromno odrekanja zdaj pa bolezen brezposelnost.. velikorkat se sprasujem kaj sem naredila narobe? posteno zivim brigam se zase ne delam hudega drugim sam sem tudi sama ogromno pretrpela. ne varam
ne skodujem in ne opravljam. edino ljudem ne zaupam vec. hocem rect da vcasih je zivljenje zgolj splet okolisicin nisi nujno slab clovek ce se ti dogajajo slabe stvari. verjamem pa da ce delas grdo da se ti na starost vse povrne ce si seveda zmozen pogledat sebi v oci brez izgovorov. namrec ogromno ljudi ni sposobno prevzeti odgovornost za svoja dejanja in mislim da to ni povezano z starostjo.