Vsega je kriv kapital!
Teh stvari nemoreš seštevati kot krompirjev. Mlad delavec za tekočim trakom ne more nadomestiti starega nevrokirurga. Zagotavljam ti, da zasebna podjetja raje jemljejo mlade delavce polne energije za tista dela, ki to zahtevajo. Ne pa tudi za dela, ki zahtevajo dolgoletne izkušnje. Če ti ljudje z dolgoletnimi izkušnjami odidejo, ne pridobijo mladi ampak le izgubi podjetje.
Brezposelnost je sicer najnižja v 16 letih in ni tako zelo velik problem.
Se pa strinjam, da je težava mladih predvsem v zagotovitvi osnovne eksistence, ki traja precej dolgo. Tukaj so Mrkaićeve reforme igrale na to, da bo mnogo konkurence in liberalizacija trga ustvarila toliko dodatnih dobrin, da bodo zaradi pogostosti postale cenejše. Torej socialna država čez prosti trg. Sam sem imel prste vmes pri zamisli, da se del slovenskega ozemlja prekvalificira v ozemlje proste gradnje (Češka je ukinila gradbena dovoljenja za stanovanjske hiše, Hrvatje razmišljajo o tem). Eden ključnih ciljev Mrkaićevih reform je bil poceniti stanovanja – s tem bi se sprožil plaz (cenena stanovanja pomenijo več otrok pomenijo več aktivnih na upokojenca v prihodnje itn.)
Drug problem je nefleksibilnost trga delovne sile. Pravno gledano je nekoga, ki slabo dela v Sloveniji je težje odpustiti, kot ubiti. Črni humor na stran – to ima seveda posledice na možnosti tistih, ki vstopajo na trg dela v primerljivih poklicih. Lažje odpuščanje načeloma pomeni tudi lažje zaposlovanje, saj lastnik s tem manj tvega. Tudi to je bilo v reformah.
Zadnji korak pa je pri mladih. Dve leti nazaj so Finance z anketo ugotovile, da so sanje 60{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} študentov varna državna služba. Ne bo šlo. Ni mogoče malo tvegati in imeti velike donose. Mladi bodo preprosto morali postati bolj aktivni in bolj odgovorno planirati svoje kariere. Ne bodo mogli živeti življenja, kot so ga živeli njihovi starši; saj je ravno socialistično življenje razlog, da so danes brez pokojnin – to pa je recept za lepo življenje, ki deluje za samo eno generacijo.
Precej izmed teh želja je bilo predvidenih v reformah. Konkretno pri stanovanjski gradnji je bila v Mrkaićevem programu predvidena prekvalifikacija 2{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} državnega ozemlja v zazidljivo in (po zgledu Češke in morda v bližnji prihodnosti tudi Hrvaške) ukinitev gradbenih dovoljenj na tem področju, vsaj za družinsko gradnjo. Predvidena je bila tudi obdavčitev nepremičnin. Cilj teh ukrepov je bil – drastično poceniti stanovanja s čimer bi vzpodbudili rodnost. Žal ni šlo skozi.
Cilj Mrkaićeve privatizacije državnega gospodarstva je bil s kupnino kriti pokojninsko luknjo in omogočiti postopno reformo pokojninskega sistema na način, da se realna prispevna stopnja ne zvišuje in ljudje dobijo priložnost ustvarjati lastne prihranke.
EDS je imela med cilji tudi manjšo obdavčitev mladih, odvisno zaposlenih, ki si svojo eksistenco lahko ustvarijo le z delom, ki pa je žal visoko obdavčeno.
Se zelo strinjam, da so mladi dali dovolj. Dlje delajo. Plačujejo višje prispevke. In imeli bodo višje pokojnine.
Toda politično so mladi šibki. Največ škode jim je naredila marsovska “stranka mladih”, katere člani so polpismeni socialisti, ki se jim niti sanja ne v kakšnem stanju je država in pričakujejo “več socialnih stanovanj” in podobne omejene politike, ki vedno rešijo le problem nekaj odstotkov vseh mladih in nič več (najbrž upajoč, da bodo med temi odstotki, za druge pa – ko jih je*e)
če pa kaj ne maram, ne maram, da mi kdo hvali ZDA in njeno demokracijo, ja na daljavo še nekako deluje, ko pa si tam, te pa skoraj kap, klinc pa njihova demokracija, kaj jim pomagajo kvalitetne šole, ki jih povečini obiskujejo razvajeni otroci bogatašev, ki nimajo najmanjšega pojma, kaj bi počeli z znanjem, ki so ga tam pridobili, če so sploh ga.
sicer je pa kar dolgo že znano, da je Ameriška demokracija na najnižji točki njenega obstoja.
če bi imeli, tako dobro izobražene kadre, ki bi se spoznali na reforme in vedeli kaj in kako, ne bi več kot polovica američanov živelo na dnu socialne lestvice, pri njih ne poznajo pokojninskega sistema v smislu našega, tam ljudje delajo dokler lahko in še čez, razen najbogatejšega sloja, ki pa ima v rokah politiko in zopet smo pri povezavi politike in gospodarstva in to v” najdemokratični” državi sveta. Treba je it malo čez lužo in si ogledati njihoveo življenje, tudi v raznih revnejših avenijah, pa če že to ne, pa vsaj pogledati, kakšnega od dokumentarcev o življenju ZDA.
mislim, da imamo pri nas in Evropi, veliko kvalitetnejše izobraževalne centre, kot čez lužo, in pojem šolan v Ameriki ni več pozitivna priponka, ampak prej negativna.
Nič od tega, kar si napisal o ZDA ne drži.
1. Raziskave kažejo (npr. TIMMS), da njihovo osnovnošolci presegajo naše v matematiki in znanosti,
2. Njihove univerze presegajo naše,
3. Njihova demokracija ima 300 let tradicije in je ena najboljših obstoječih,
4. Njihov pokojinski sistem ni tako bankrotiran kot naš,
5. Kazalec revščine v ZDA že 50 let pada, njihova revščina pa pomeni nekako raven našega srednjega sloja,
6. Ne potrebuješ iti čez lužo, pojdi le v geta najbolj socialne države na svetu v Parizu ali v Malmo na Švedskem,
7. Neposredni in posredni rezultati ne kažejo, da bi imeli mi karkoli bistveno boljšega. Kvečjemu obratno.
V eni stvari pa smo res boljši. V naši brezmejni sposobnosti precenjevati sami sebe. 🙂
Tistim, ki verjamejo v nesposobnost in nekompetentnost Amerike toplo priporočam ogled tegale kviza.
Ko smo že pri Ameriki, še eno vprašanje Tomažu:
V času napada na Irak je tvoje navdušenje nad Bushevo politiko skoraj dosegalo orgazmične sfere. Trdno si stal za razlogi, ki predstavljali uraden povod in omalovaževal nasprotna mnenja. Me zanima kakšno je tvoje stališče zdaj, ko se je popolnoma izkazalo, da so imeli nasprotniki prav in da je glavni razlog za vojno nafta. Kemičnega orožja ni nikjer, o predstavniku poslovnih partnerjev familije Bush in vodji Al Kaide pa tudi ne duha ne sluha. Vse, kar vemo je, da očitno v tistem napadu ni bil ubit.
Sicer pa, na tak način je sorazmerno lahko gor držati gospodarstvo. Zadeva je precej podobna španskemu osvajanju Amerike.
Ah ja, mimogrede, imaš morda novi naslov tvojega guruja Mrkaiča? Rad bi mu poslal kakšno zahvalno pismo (ker je zapustil Slovenijo)?
Pojdimo lepo po vrsti.
1. Še vsak, ki je šel s kake naše srednje ali osnovne šole v Ameriko, je bil tam totalen odličnjak. Poznam nekaj primerov iz prve roke. In zakaj ne poveš ničesar o ameriških dosežkih pri fiziki, kakor jih ocenjuje TIMMS?
2. Bolje bi bilo reči, da NEKATERE njihove univerze presegajo naše. Večina collegejev pa je na nivoju naših gimnazij ali še slabše (ena moja frendica je imela credits iz, pomislite, tenisa).
3. Tukaj se moram še pobrati s tal od smeha.
4. Oni nimajo enotnega pokojninskega sistema, ampak pokojninske plane, tako da je to primerjava jabolk in hrušk – odvisno, kje se znajdeš. Isto velja za sisteme zdravstvenega zavarovanja. Sicer pa, če svojo trditev pokažeš kakšnemu uslužbencu Enrona, te bo gotovo šlatal za čelo (ali pa tudi ne).
5. Pissing contests, v kar se v večini sprevržejo žongliranja z raznimi statističnimi kazalci, pogosto nimajo nobene zveze z dejansko kvaliteto življenja. Jaz sem bila tam in tukaj in sem se naučila tegale: USA je krasna dežela, če in dokler je človek mlad, zdrav, zaposlen, bel, pripadnik najmanj srednjega sloja in moškega spola, čim ti pa eden, dva, raje ne trije od teh kriterijev sfalijo, si pa globoko v q…u.
6. Ker smo vsi prepotovali zadnjih štiristo let, seveda lahko kvalificirano razpravljamo o raznih slumih, zlasti na debelih ritih izza toplega naslanjača pred računalnikom.
7. Chris Eckman misli drugače.
In se tudi pridružujem Boomovemu vprašanju: kje je orožje za množično uničevanje?
Ni problem (samo) to, da smo manj razviti kot ZDA ali pa da smo imeli burno zgodovino. Težava za nas (s tem v bistvu mislim celo Evropo) je v tem, da ZDA še kar povečujejo gospodarski output napram Evropskim državam. Torej se oddaljujejo, namesto da bi se mi njim približevali. Seveda so problemi tudi pri njih, taki in drugačni, ampak očitno dovolj majhni, da ne bistveno vplivajo na razvoj.
Sicer se pa popolnoma strinjam s Štihom, reforme so bile dobre in bi nam koristile. Ampak, ker so očitno v trenutni vladi sami zajci, niso uspeli izpeljati skoraj ničesar. In iz Mrkaića se vsi delajo norca, kar je še večja žalost, saj kaže na to, da ljudje kljub 21. stoletju in praktično prostem dostopu do vsakršnih informacij še vedno neradi razmišljajo o problemih in njihovih rešitvah.
Mrkaić sodeluje pri oblikovanju slovenske Wikipedie.
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}A1ki_pogovor:Mrkaic
http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/Mrkaic
:)))
1) presegajo naše, v matematiki in znanosti, pozabil pa si povedati da ne prihajajo iz državnih šol, ampak visoko kvalitetnih, prilagojenih samo za najboljše . Srečo hoditi na tako šolo imajo le redki, torej nadpovprečno intiligentni, ki jih morda kakšen učitelj opazi in poriva naprej po birokratskih kotičkih za državno štipendijo, ali pa bogati.
Če bi imeli pri nas že osnovno šolo za nadpovprečne in v nadaljevanju še srednjo šolo, bi jih prav gotovo premagali, tako pa največ pametnih bučk zaspi že v OŠ.
2) njihove univerze so oskousmirjene (s tem se celo delno strinjam), njihova splošna razgledanost pa je popolnoma zanič.In spet, se tako razlikujejo, da imajo možnosti samo tisti, ki hodijo na elitne, torej bogati, revni nimajo nobene šanse. Pri njih igra največjo vlogo denar. sploh v izobraževanju.
3) ej prosim nehaj o njihovi demokraciji,če je demokracija to, da se v večini mest ne upaš sprehajat po 7 uri zvečer, ker te je enostavno strah tolp in njihovega orožja, potem naj kar imajo takšno demokracijo.
In dokler v velikih mestih 1/3 ljudi životari in se vsakodnevno bori za svoje preživetje, mi nihče ne bo govoril, da je to demokracija. Tisti ki je kdajkoli bil v revnih predelih mest, že ve o čem govorim. Naučeni smo samo na blišč Amerike, uh ko pogledaš malo globje je gnila in dobesedno gnila.
4) seveda ni bankrotiran, ker ga skorajda ni, koliko ljudi pa ima državno penzijo, ja tistih nekaj iz srednega sloja( in tistih nekaj vojakov, pa njihovih vdov in otrok), ki so si jo tekom dela lahko plačevali(veliko si je ne, ker že itak težko živi), ostali so na socialni pomoči in bonih. Ej Tomaž, mislila sem, da to veš, zdel si se mi razgledan.
5)ma prosim te nehaj, revščine v ameriki ni, a si že bil kdajkoli v državni bolnišnici ali razdeljevalnici hrane, naš srednji sloj praviš, ne revščina je hujša od našega najnižjega sloja. Naš najnižji sloj lahko vsaj pričakuje, da bo ob primeru bolezni enako obravnavan kot ostali in svoje otroke lahko pelje k zdravniku, kadarkoli je potrebno, ne plača za zdravila, ne plača zdravnika, ji ni potrebno skrbeti za zdravljenje svojih otrok. Hja v Ameriki si reven sloj ne more privoščiti zdravstvenega zavarovanja, ker je enostavno predrago že samo osnovno, ki ne pokriva bogvedikoliko, kaj šele kakšno dodatno, zato upajo, da jim otroci čim redkeje zbolijo.
Hja tudi premožni lahko zaradi zdravstvenih težav hitro bankrotirajo, lahko pogorijo čez noč. Veš koliko hiš je preurejeno v zatočišča brezdomcev, ampak to niso le posamezniki, so cele družine, mah saj ni da bi govoril……ali si že kdaj bil v naselju prikolic in barak, kjer živi ne, tisti najnižji sloj, ampak tisti vmes med srednjim in najnižjim, ah najbrž ne, ker si očitno Ameriko predstavljaš, kot državo s čudovitimi hišami, šolami, lepa predmestja , čista in lepa mesta z nabotičniki itd.
uh sem kar srečna, da živim tule v moji mali vasici in obkrožena z prijetnimi ljudmi, ja kdor je opazoval Ameriko tudi iz drugega zornega kota, ne bi živel v njej, razen seveda če pripadaš zgornjemu sloju, za te je pa res Amerika, Amerika v tistem starotipnem pomenu besede.
zato nikar ne govori o demokratični Ameriki, drugače bom še posumila, da ne veš kaj pomeni demokracija.
Je Kanada veliko bilj demokratična in prijazna do svojih prebivalcev, in če se že želimo primerjati, je bolje, da se primerjamo z njo.