Vsem mojim , ki jih je skrbelo…
Na, pa smo v juhci, anede!
Glava me boli, oči se mi solzijo, v prsih tišči.
Zdaj mi pa povejte, pismo rosno, a sem si tak
dopust prislužila, ali kaj ???
He, he, he, Niobči, ti ga pa pihneš, ej,
tolk sem se zasmejala zdaj, ko sem te
prebirala in v živo videla s ključi in v iskanju le-teh,
da mi je pena pod piva gor pod nos prsnila od smeha,
ma da vidiš, kaj se zdaj tuki dogaja, da ti to samo vidiš,
moj začuden in moker in “penast” obraz in moža, ki skače
okrog mene in se čudi mojemu izgledu, sam ima pa tak
izgled, kot bi videl steklega psa, ha,ha,ha,ha,ha!
Bom prespala, pa bom videla, če je res
tako hudo, kot si zdaj mislim. Če ne bo,
bo jutri zagotovo že pozabljeni, če pa bo
še bolelo, se bom pa že skokodakala …….
ja, kokoš neumna sem, kokoš, ki jo je treba iskati …… pri belem dnevu z lučko!
Ma ti šoja…… sem šla najprej pogleda,
če sem res napisala steklenega psa,
pa sem že prav napisala, kako je on izgledal,
hja, no, približno tako, kot izgledam zdaj jaz, ko
sem “rignila” po pivu …… malo zabuhlo, malo
smešno, ker mi moj obraz poprijemlje neke
čudne grimase ………