Vsi se poročajo in imajo otroke
Kaj pa vem. Na našem koncu zadnje čase imajo prve otroke ali bolj mlade punce okrog 20 let (ali manj) ali pa potem okrog 30 let+. Vmesnih sploh ni več. Večina od teh se pred/med nosečnostjo ni poročila in se verjetno tudi nikoli ne bo. Tisti, ki so se poročali zelo zgodaj (okrog 20ga leta) jih je že 3/4 ločenih. Poroke na našem koncu že na splošno ne naraščajo več, oz. jih je vsako leto manj.
Bedarija se je spoloh poročat pa še posebej pri 25 letih sam sem se pri 31 pa še to lahko včasih rečem prekmal.Ker se prej ali slej začne :
kje boš stanoval ,
ali imaš redne dohodke
imata lasten prevoz vsak svoj
nimam denarja za to in ono kupit
zelo mal si sploh privoščiš ,še posebej če so otroci na poti,…
Pol se pa vidi da jih tastari živijo ,beda od bede
Po zdravi logiki je bolj pametno sklenit zvezo po 30 letu,ker si bolj zrel znaš razmišlat imaš lahko že nekaj našparanega
Mogoče se pa motim !
Vedno sem bila med tistimi, ki so verjele splošno sprjetim normam kako mora ženska prvo poskrbeti za svojo kariero, izobrazbo, finančno neodvisnost …Potem, ko sem sledila tem napotkom sem kmalu dojela, da ti dobra formalna izobrazba ne pomaga pri uspešni karieri oziroma zaposlitvi in, da ti slab dohodek ne nudi finančne neodvisnosti, Otroke sem imela veliko kasneje kot bi jih imela sicer, ker sem se gnala za bedarijami od katerih na koncu niosem imela prav veliko, prav nič več kot kakšna, ki je rodila pri 25 letih in imela kot mamica študentski status in več časa za ukvarjanje z majhnim otrokom. Prav je, da se je večinska meja materinstva premaknila v čas od 20 do 30 leta. Seveda izjeme so vedno bile in bodo in nič nimam proti temu ampak priznajmo si, da je naše žensko telo za take napore kot so nosečnost, rojevanje in vzgoja majhnih otrok pripravljeno že veliko prej kot pri 30 letih.
Jaz opažam nekako takole: Do letnika 1979 imajo otroke pozno, po letniku 1991 pa “normalno” zgodaj. Vmes je vrzel okoli 10-15 let. Sedaj pa zadnja leta vsi otročkajo: tisti tastarejši not prinašajo (mnogi otroka po 35. letu) , tamlajši pa so “rednejši” (otroka do 25. leta). Temu bi jaz rekla navidezni baby-boom (veliko otrok, ampak luknja prejšnjih let pa še ni pokrpana).
Upam, da sem razumljivo napisala 🙂
Opažam tudi trend ponovnega poročanja.
Tudi jaz opažam, da je ogromno, res ogromno mladih mamic in nosečih punc (med 20-26). Nekatere imajo tudi po dva otroka.
Mogoče toliko bolj opazim, ker sem tudi sama v teh letih in se mi zdi, da bi bil že čas za to.
Drugače se mi pa zdi popolnoma zgrešena misel od ene, ki je zgoraj napisala, da je bolje malo počakati in da si potem ziher, da je pravi?! Joj 🙂 nekatere ne spoznajo partnerjev pri 30, ampak že veliko prej in so lahko z njimi do 25 leta že kar nekaj let. In nikjer ni garancije, da če se boš poročil, ko boš star več kot 30, bo pa ta zakon srečen in večen. In verjetno razmišljaš kje boš živel tudi že pred 30…in tudi za to ni nikjer garancije, ko boš star 30 boš imel pa vse te stvari avtomatsko urejene…je pa mogoče več možnosti za to, da imaš (če si bil prej vsa leta samski) tudi kaj prihranjenega. Amapk par lahko tudi pri 22 skupaj gradi svojo prihodnost, skupaj varčuje (če si le ne najdeš kakega čudaka, ki gleda le na svojo rit in svoje hobije,…)
Jaz poznam veliko družzin, kjer so starši stari sedaj okrog 40 in imajo že polnoletne otroke. In te družine so zelo uspešne. Dobre izobrazbe, ogromne nove hiše….se pa najdejo tudi taki, ki imajo pri 40 (se pravi njihovi vrstniki) mulčka starega 2, 3 leta, nobene izobrazbe, stanujejo v bloku…tako, da tu ni nekega recepta za uspešnost. Verjetno če imaš otroka pri 20, se moraš še toliko bolj truditi in si lahko z otrokom prav tako uspešen. Le voljo moraš imeti.
Jaz sem si postavila pogoj, da moram pred otrokom diplomirati in dobiti službo. No rodila sem stara 25 z diplomo, službo in skoraj zaključenim magisterijem. Z možem sva skupaj skoraj 10 let in nimava kaj jamrati. Otroka si niti nisem želela preveč a sedaj ko ga imam ne bi to zamenjala za nič na svetu.
Jaz bom imela otroka pri 29., bi ga pa imela pri 28., če bi ratal takoj. Prej ga nisem hotela imeti, pa imava stanovanje in službi. Ni mi žal, da sem počakala, saj sem v tem času doživela in videla marsikaj, če bi pa čas, ko nisem zanosila, trajal še kakšno leto, bi si pa zagotovo očitala, da nisem začela prej.
V življenju je pač tako, da se obrne po svoje in je bolje, da ne planiramo preveč, ampak da delamo po občutku. Če si ena 23-letnica zelo močno želi otroka in če si ga želi tudi njen partner, ne vidim problema, če sta ga seveda sposobna preživljati. Se mi pa zdi, da je danes tako, da če ga imajo že vsi prijatelji, potem pa ga bosta imela tudi onadva. In še pritiski staršev, starih staršev … pa človek podleže. Če pa čakaš predolgo, se moraš pa zavedati, da boš lahko naletel na težave z neplodnostjo, ki jih je s starostjo vedno več.
Jaz sem vesela, da sem poslušala predvsem sebe. Poznam eno kolegico, ki je imela enega za drugim pri 25. letih. Danes pa pravi, da ji je žal, da je sploh imela otroke, da bi rajši potovala in delala kariero. Halo?