Vsiljiva tašča
Kako tašči lepo povedati, da je ne užališ, da naj nama z možem ne nosi svoje hrane vsak teden. Zaradi njene hrane je pol prepir z možem, ker jaz je nočem jesti, mož pa me sili naj jo jem, jaz kuham vsak dan, in mi je njena hrana odveč, viška in nimam kam z njo, pol je pa kreg. Kako ji obzirno povedat, da je vsiljiva s to hrano?
Najprej se zmeni z možem, kaj bi on rad. Če vidva OBA raje vidita, da si sami skuhate, potem tašči to pač lepo povejte. Draga tašča, lepo prosim ne nam več nositi hrane. Veš, mi zelo radi kuhamo sami in imamo potem preveč, če nam še t prineseš. Hvala za razumevanje.
Če pa mož raje vidi, da vam tašča nosi kuhano hrano, potem imaš problem z možem in ne s taščo. Potem se pa najprej usedita dol in se vidva med samo zmenita, kdo bo pri vas kuhal in katero hrano boste jedli v vaši familiji.
Meni je tudi nosila sama od sebe. In to same stvari, za katere je vedela, da jih ne jem – neke juhe iz kurjih krempljev, pa enoločnico z nekim zelhanik mesom, pa neke juhe z drobovine – pljuč ipd. Počutila sem se že kot njen smetnjak. Bljak. Na začetku se nisem hotela zamerit in sem pač vzela se zahvalila in pač tisti ali naslednji dan nisem nič skuhala. Potem je začela namesto 1x tedensko nosit 2x pa 3x in potem sem že dobivala opazke, češ, če nam ne bi ona kuhala bi itak bili lačni. Potem sem temu hotela naredit konec in je moj reagiral enako kot tvoj. Sem skuhala našo hrano, pa je ona prinesla svojo, pa sem dala oboje na mizi in je moral vse pojest – boli me džoka, če mu je bilo slabo. Ostanke moje kuhe sem potem začela nosit tašči – enako kot ona – sem skuhala in prinesla še vam. Potem sem ji prislinila v smislu, da boste vsaj kaj jedli, da ne boste lačni, ker od teh kurjih krempljev se najbrž ne najeste kaj dosti. Od tedaj naprej je mir. En čas se je držala na mene pa boli me džoka. Sama si je skuhala pa naj poje.
Še ne dolgo nazaj, a sem se na hitro znašla v vlogi tašče.
Za hrano, kuho, vedno vprašam hčerko. Torej, če skuham, če pride iskat in odnese v službo malico še zaročencu. Enako za vikend kosila. Prideta k nam ali prideta iskat kuhan obrok.
Vprašam torej hčerko, zeta nikoli. Predvidevam, da se ona dva potem dogovorita.
Kadar mj reče, ne, hvala, je to ne. Kuhata sama, kam gresta.
Vpeašam jo tudi, kaj naj skuham, če imata kakšno željo. Zaenkrat sta z vsem zadovoljna.
Če skuham za ostalo družino, mi je čisto v redu pripraviti porvijo, dve več. Hči pride na kosilo, odnese zaročencu in gre v službo.
Ali kadar ima dopoldan idmorcza malico, pride domov, ker smo blizu. Ji pa tudi včasih odpeljem, če ne utegne.
Povwm jima tudi, da z veseljem skuham, karkoli pomagam. Če nečesa ne bosta želela, ne bom zamerila in tudi vsiljiva nočem biti.
Pri tebi avtorica razumem, da je sinu ok, da kuhaš, snahi pa ne.
Oba skupaj lepo obzirno povejta tašči, da se ji ni potrebno truditi s kuhanjem, ker kuhaš vsak dan in vama potem hrana ostaja.
Verjemi, tašča ima dober namen. Za vprašati pa se je, kaj je všeč tvojemu možu, ali mu je ljubša mamina hrana ali pa tvoja. To morata razčistiti med seboj.
Jaz se našim ta mladim nič ne silim: vsako nedeljo jih povabim na kosilo in vidim, da jim je to zelo všeč. Če pridejo med tednom slučajno mimo in imam kaj skuhano, jim ponudim, če rečejo ja, sem vesela, če rečejo ne, razumem. Tako je volk sit in koza cela. Nočem biti preveč vsiljiva.
Anonimno570, 13.06.2024 ob 11:36
Se vpraša oba, drugemu je odveč, da se mu nekaj vsiljuje, tako kot meni, mi gre iz možganov več ven z to hrano,! Gre za vsiljevanje.
Še enkrat. Vprašam hčerko. Ona samacpotem naloži v posodice in odnese zaročencu. Se bosta že pogovorila in oba vesta, da lahko zavrneta. Kadar na msg napišem, če prideta po obrok in jw odgovor ne, hvala, razumem. Normalno.
Naenkrat, 13.06.2024 ob 13:21
Še enkrat. Vprašam hčerko. Ona samacpotem naloži v posodice in odnese zaročencu. Se bosta že pogovorila in oba vesta, da lahko zavrneta. Kadar na msg napišem, če prideta po obrok in jw odgovor ne, hvala, razumem. Normalno.
Jaz recimo ne razumem, zakaj bi otroke, ki živijo svoje življenje, človek sploh spraševal, če bodo prišli po jedi, ki jih skuhaš.
A ne zmoreta sama poskrbeti za hrano?
Naenkrat, 13.06.2024 ob 11:14
Še ne dolgo nazaj, a sem se na hitro znašla v vlogi tašče.
Za hrano, kuho, vedno vprašam hčerko. Torej, če skuham, če pride iskat in odnese v službo malico še zaročencu. Enako za vikend kosila. Prideta k nam ali prideta iskat kuhan obrok.
Vprašam torej hčerko, zeta nikoli. Predvidevam, da se ona dva potem dogovorita.
Kadar mj reče, ne, hvala, je to ne. Kuhata sama, kam gresta.
Vpeašam jo tudi, kaj naj skuham, če imata kakšno željo. Zaenkrat sta z vsem zadovoljna.
Če skuham za ostalo družino, mi je čisto v redu pripraviti porvijo, dve več. Hči pride na kosilo, odnese zaročencu in gre v službo.
Ali kadar ima dopoldan idmorcza malico, pride domov, ker smo blizu. Ji pa tudi včasih odpeljem, če ne utegne.
Povwm jima tudi, da z veseljem skuham, karkoli pomagam. Če nečesa ne bosta želela, ne bom zamerila in tudi vsiljiva nočem biti.
Pri tebi avtorica razumem, da je sinu ok, da kuhaš, snahi pa ne.
Ti pravzaprav si vsiljiva. In to neznosno vsiljiva.
pod krinko prijaznosti, 13.06.2024 ob 18:08
Ti pravzaprav si vsiljiva. In to neznosno vsiljiva.
Zakaj? Saj lahko rečerlta, ne, hvala.
V večini primerov gre za malico/kosiloed službo.
Zakaj bi plačevala pp 9 €, če lahko imata obrok od doma? Če pa ne, pa tudi ni problem sploh!
Naenkrat, 13.06.2024 ob 18:19
Zakaj? Saj lahko rečerlta, ne, hvala.
V večini primerov gre za malico/kosiloed službo.
Zakaj bi plačevala pp 9 €, če lahko imata obrok od doma? Če pa ne, pa tudi ni problem sploh!
Ženska, ti si ena tistih Mater Terezij, ki se pod krinko pomoči rinejo v življenja odraslih otrok. Mummy knows best. Čustvena manipulatorka.
Pa kaj tebe briga, kako bi se mlada dva znašla z malico in kako bi jo plačevala.
Ne rečem, če bi te onadva sama kdaj prosila za pomoč. A ti prav rineš vanju s to fiksno idejo da znaš samo ti kuhati.
In potem seveda posredno izsiljuješ stalne obiske ter po možnosti pred sosedi špilaš zadovoljno čebeljo matico.
Bi ja vsi pomrli od lakote, ako mati ne bi stali za štedilnikom! Obupna si, res.
Ushuaia, 13.06.2024 ob 18:52
Ženska, ti si ena tistih Mater Terezij, ki se pod krinko pomoči rinejo v življenja odraslih otrok. Mummy knows best. Čustvena manipulatorka.
Pa kaj tebe briga, kako bi se mlada dva znašla z malico in kako bi jo plačevala.
Ne rečem, če bi te onadva sama kdaj prosila za pomoč. A ti prav rineš vanju s to fiksno idejo da znaš samo ti kuhati.
In potem seveda posredno izsiljuješ stalne obiske ter po možnosti pred sosedi špilaš zadovoljno čebeljo matico.
Bi ja vsi pomrli od lakote, ako mati ne bi stali za štedilnikom! Obupna si, res.
Ne, nihče ne bi umel. Znata oba odlično kuhati.
Nimam nobenih težav s praznim gnezdom. Imamo še mlajše otroke, pa tudi sicer, ko ne bo več potrebe po kuhanju za druge, torej za tiste, ki se šolajo in so doma, bom z veseljem počela kaj drugega.
Saj pa je menda jasno, da tako “prijazna” nisi postala čez noč, kajne? Otroci takih “prijaznih” mam so zelo dobro zdresirani in vedo, kaj odklanjanje “dobronamernosti” in “pomoči” prinese s sabo. Res sama sebi verjameš, da bi čisto brez posledic sprejela zavrnitev?
Kot dve odraski osebi sta si popolnoma sposobna obrok za malico med službo tudi sama pripraviti in prinesti od doma, v kolikor to želita. Čisto mogoče je tudi, da bi si kdaj z veseljem privoščila tudi kakšen kos pizze, sendvič, vstavi poljubno… ali pa šla na malico s sodelavci.
In pa, klasična manipulacija. Skuhaš in potem vprašaš, če prideta iskat. Če ne bi manipulirala, bi vprašala prej (oziroma sploh ne bi, ker bi se zavedala, da bi ti sama povedala, če bi rabila tvojo pomoč). Tako pa je človeku neugodno zavrniti, ko pa si se tako namatrala in itak že skuhala in bla bla bla.
Vem, da (si) ne boš priznala, ampak točno tako dejansko je glede na to, kar si napisala.
pod krinko prijaznosti, 13.06.2024 ob 19:21
Saj pa je menda jasno, da tako “prijazna” nisi postala čez noč, kajne? Otroci takih “prijaznih” mam so zelo dobro zdresirani in vedo, kaj odklanjanje “dobronamernosti” in “pomoči” prinese s sabo. Res sama sebi verjameš, da bi čisto brez posledic sprejela zavrnitev?
Kot dve odraski osebi sta si popolnoma sposobna obrok za malico med službo tudi sama pripraviti in prinesti od doma, v kolikor to želita. Čisto mogoče je tudi, da bi si kdaj z veseljem privoščila tudi kakšen kos pizze, sendvič, vstavi poljubno… ali pa šla na malico s sodelavci.
In pa, klasična manipulacija. Skuhaš in potem vprašaš, če prideta iskat. Če ne bi manipulirala, bi vprašala prej (oziroma sploh ne bi, ker bi se zavedala, da bi ti sama povedala, če bi rabila tvojo pomoč). Tako pa je človeku neugodno zavrniti, ko pa si se tako namatrala in itak že skuhala in bla bla bla.
Vem, da (si) ne boš priznala, ampak točno tako dejansko je glede na to, kar si napisala.
Hčerko vprašam vedno dan prej ali pripravim malico/kosilo! Se zgodi, da vzame samo zase ali samo za zaročenca, tudi za nobenega.
Nikoli ne skuham in potem rinem. Tudi vedno povem, da z veseljem skuham, samo vsaj do 8ih moram vedeti, če bo vzela družinsko kosilo. Sicer ve, da lahko kadarkoli pride in vtame kaj drugega.
A bi brez tvoje hrane hči stradala?
Tudi jaz poznam tako žensko, ki je čustveno manipulirala sina. Bila je mati mojega prijatelja. “Joj, jaz sem tolk skuhala, pa pridi na kosilo, kaj boš zapravljal pa jedel nezdravo hrano itd.” Če je vztrajal, da ga ne bo, je stara dva tedna rila rilec do tal.
A res ne zastopte da bi vas otroci – če bi že glih hotl – sami prosil za pomoč?
Odrasli so in pustite jim, da se izkažejo v odraslosti. Al ste naredil tko nesposobne, da brez vas ne gre?
Pejt križanke reševat pa nehaj se vtikat v odrasle otroke.
poznam take, 13.06.2024 ob 10:39
Meni je tudi nosila sama od sebe. In to same stvari, za katere je vedela, da jih ne jem – neke juhe iz kurjih krempljev, pa enoločnico z nekim zelhanik mesom, pa neke juhe z drobovine – pljuč ipd. Počutila sem se že kot njen smetnjak. Bljak. Na začetku se nisem hotela zamerit in sem pač vzela se zahvalila in pač tisti ali naslednji dan nisem nič skuhala. Potem je začela namesto 1x tedensko nosit 2x pa 3x in potem sem že dobivala opazke, češ, če nam ne bi ona kuhala bi itak bili lačni. Potem sem temu hotela naredit konec in je moj reagiral enako kot tvoj. Sem skuhala našo hrano, pa je ona prinesla svojo, pa sem dala oboje na mizi in je moral vse pojest – boli me džoka, če mu je bilo slabo. Ostanke moje kuhe sem potem začela nosit tašči – enako kot ona – sem skuhala in prinesla še vam. Potem sem ji prislinila v smislu, da boste vsaj kaj jedli, da ne boste lačni, ker od teh kurjih krempljev se najbrž ne najeste kaj dosti. Od tedaj naprej je mir. En čas se je držala na mene pa boli me džoka. Sama si je skuhala pa naj poje.
“Potem sem ji prislinila v smislu, da boste vsaj kaj jedli, da ne boste lačni, ker od teh kurjih krempljev se najbrž ne najeste kaj dosti. Od tedaj naprej je mir. En čas se je držala na mene pa boli me džoka. Sama si je skuhala pa naj poje.”
Umrl od smeha, duhovito.
No, jest si v vseh svojihletih službe nisem nesla toplega obroka v službo. Zjutraj oreng jem, mi je kakšno sadje dovolj, da potem ko pridem domov, pojem kaj toplega. Ne morem pa ’15’ toplih obrokov durh na marš cel dan. Pa ne rečem, če doma pol ne bi imela kosila. Pol so pa začudenja, od kje debelist.
Od kdaj pa, 13.06.2024 ob 20:31
No, jest si v vseh svojihletih službe nisem nesla toplega obroka v službo. Zjutraj oreng jem, mi je kakšno sadje dovolj, da potem ko pridem domov, pojem kaj toplega. Ne morem pa ’15’ toplih obrokov durh na marš cel dan. Pa ne rečem, če doma pol ne bi imela kosila. Pol so pa začudenja, od kje debelist.
Nima nihče prekomerne teže. Ne skrbi!