S sodelavkami smo malo debatirale o tem kaj brati in nekako prišle do knjig Alamut in Alkimist. Mnenja so totalno nasprotna. Ena pravi Alkimist zakon, Alamut dolgčas, druga pravi Alkimist za srednješolce, Alamut super.
Jaz nisem prebrala še nobene od teh in se bom spravila nad njiju, zanima pa me seveda vaše mnenje o tih dveh knjigah.

Lp B

Meni je bil Alkimist zelo všeč. Pa tudi druge knjige tega pisatelja.
Alamuta pa še nisem brala.

Alamut je vsekakor vreden branja. Kar se mene tiče, je to ena od mojih top-3 knjig. O njem se je že pisalo na forumu, zato malo pobrskaj, pa boš izvedela še več (mnenja itd.)… Lahko pa bi o njem debatirali cel dan 🙂

Alkimista še nisem prebral, zato ti mnenja o njem oz primerjave z Alamutom ne morem dati.

se pridružujem dobrim mnenjem o Alamutu in se pravkar odpravljam v knjižnico, da bi si ga ponovno sposodila, da po par letih še enkrat zajadram v njegovo vznemirljivo zgodbo. ker Alkimista nisem še brala si ga bom mogoče izposodila zdaj.

vsekakor – alamut je vreden branja, že zato, da si lahko predstavljaš, kako je lahko manipulirati z ljudmi, če jim obljubiš raj.

Verjetno bo res najbolje, da obe preberem.

Lp

Alamut je zelo popularen, pa ne vem zakaj. meni se ne zdi nič posebnega, Alkimist je vreden branja in ti zaposli misli.

Alkimist je na mnogo strani raztegnjena anekdota, ki bi ji bilo dovolj petnajst vrstic, da bi bila učinkovita. To iskanje samega sebe za telebane pa moraš poznati, ne da bi odprl katerokoli knjigo.

Alamut je zelo popularen, ker je 1) ena redkih slovenskih knjig, ki jih slehernik bere brez napora, 2) ima močne elemente fantasyja, ki je zadnje čase zelo popularen (Gospodar prstanov, Harry Potter), 3) se njegova fikcija zanimivo ujema z zunanjepolitičnimi resnicami, in zlasti 4) ker je že drugo leto zapored zapovedano maturitetno branje.

Glede Alamuta se zelo strinjam z Zdenko.
Alkimist pa je po mojem mnenju zelo dobra knjiga in ti na zelo zanimiv anekdoticen nacin pokaze nekaj (res da) starih in zguljenih zivljenjskih resnic, ampak so to take resnice, ki jih marsikdaj pozabimo. Gre za vrednote in ideale, ki mogoce nekemu otroku, ki se ni popolnoma dorasel in ki ne ve, kaj pravzaprav hoce in kaj bi napravil iz sebe, lahko pokazejo smisel zivljenja.

Obe knjigi sta se mi zdeli zelo berljivi – Alamuta sem šla še enkrat brat, ker sem ga brala pred 15 leti, pa se mi ni zdel nič posebnega. No, zdaj mi je bil bolj zanimiv, kot pri 16tih letih, a še vedno dam Zdenki kar prav – malce pretirano je popularen – obstajajo slovenske knjige, ki so mi veliko bolj všeč.
Alkimist – prijetna knjigica.

Se strinjam s tisto sodelavko, ki pravi, da je Alamut super, Alkimist pa za srednješolce.

Alkimist in celoten Coelho mi ne leži….
še manj pa Alamut.

alamut je beden.coelho pa pretirano hvaljen pisatelj.

Meni se zdi dobra že sama primerjava teh dveh knjig, saj obedvi govorita o iskanju resnice, vendar vsaka iz drugega stališča. Ena (kao) srednješolska, druga pa razmišljujoča.

Mislim, da je ravno fora Alkimista v tem, da je tako presneto preprost, a hkrati ima toliko podtonov. Meni je najljubši prizor, ko se srečata z deklico pri vodnjaku, tisti trenutek se zaveš, da večna ljubezen obstaja.

In morate reči, da je Bartol rek “nič ni resnično, vse je dovoljeno” uspel z dialogi med junaki dobro raztolmačit. In pa ja, seveda dobro sovpada z današnjim političnim dogajanjem. V času nastanka pa ni. Razmišljala sem, da če bi bil Bartol še živ in bi to knjigo prebrali v islamskem svetu, bi mogoče tudi on bil pod smrtno obsodbo (beseda za to mi je ušla z jezika) kot Rushdi. Kaj mislite o tem vi?

Vsaj jaz sem tako dojemala ti dve knjigi, sicer je pa jasno, da vsak najde v vsaki knjigi nekaj drugega.

Alamuta sem prebrala 2 krat, Alkimista pa x-krat. Alkimist je zame biblija.

Pozdravčič!

Timoteja, če pomislim, kaj vse bi lahko prebrali v času, ko ste x-krat brali Alkimista, se mi zdi, da je Coelho iskanju resnice naredil precej škode! Pa brez zamere in lep pozdrav.

Zdenka, popolnoma brez zamere. Vseh x-krat sem v branju zelo uživala in verjetno da bom tako tudi naslednjih y-krat. 🙂 In mogoče ne boste verjeli, ampak vedno se najde kaj novega. In zmeraj me pomiri. Sicer je res, da resnice ni iskati v knjigah, ampak … ko pa je branje tako kratkočasno.

Pozdravčič!

Obe knjigi sta vredni, da se jih prebere. Alamut je malo zatežen (jezik je neroden), vendar je spet zelo aktualen in tako preroški, da te kar strese, sploh če pomisliš, kdaj je že bil napisan. Alkimist pa je zame Coelhova najboljša knjiga (nekaterih nisem mogla prebrati do konca), primerjam jo z Malim princem ali Prerokom. Na enostaven način napisane misli, ki pa ob poglobljenem branju razkrijejo tudi kaj drugega.