Ena Briška vam je v spodnjem postu odlično napisala: kje ste zdaj Monovci, ki ste bili tako zelo glasni v temah o prednostih bivanja v bloku in v centru, urbanem središču, v Ljubljani? Napram, kot radi rečete nam v hišah na podeželju – v Vuko ebini (VJ). Men je to za prelepo Slovenijo ali njen katerikoli del tko grozna beseda, da je še zapisati ne morem. Skratka, naj vam opišem Ljubljančanom, ki ste včeraj harali po Obali: tukaj v VJ izgleda karantena takole: zjutraj zajtrk in kofe na veliki terasi, sledi skupno kuhanje kosila (z juho s korenčkom iz vrta in radičem s tega istega vrta) z otrokoma. Občasno lovljenje otrok in mame po ogromnem dnevnem prostoru (tako, da notr prinesem skor dnevno razdaljo siceršnjega teka na prostem), ali v teh lepih dnevih, šprinti po dvorišču. Kosilo na terasi in kofe ter sladoled medtem, ko otroka brcata žogo na travi. Sonce zgine in jo fotr mahne mal spat, otroka pred TV, jaz na Mon. Čez kakšne pol ure se spet zberemo v dnevnem prostoru. Splošni občutek: kot ene lepeeee, dolgeeeee počitnice.
Tole je bilo napisan zgolj v razmislek in v občutek, kako živimo v VJ. Ko bo tole mimo, bo sicer mal drugačna pesem, v službo bo treba malo dlje, kot vam, Ljubljančanom. A vseeno – spet bo prišel vikend in bomo povrtičkali in pokosili travo ter ponovili današnjo vajo. Naslednji vikend pa morda odrinili tudi na obalo.
Pa še: kje ste zdaj tisti, ki ste tako zelo pametovali, kako naj učitelji vaša sonca naučijo čim več, da jim doma ne bo treba delati ničesar z vami. Zdaj se vam pa meša, ko morate biti z dvema ali tremi doma, da jim morate kaj pomagati je pa sploh cela katastrofa. Učitelji z 28 sončki pa to zmoremo leta in leta, iz ure v uro. Pa se jim potem očita, da pridejo (pre)hitro domov. Ni tako enostavno, niti z dvema, ki sta vaša in ju lahko disciplinirate, kot hočete. Kajne?
Pa lep pozdrav iz VJ!

Tole ti zdej laufa, ker ne mores/ne smes v sluzbo. Cakaj, da bo spet vse normal, pa bos spet vec na cesti kot na svoji veliki terasi. Pa vsakomur svoje. Tud VJ mora bit poseljena, sam zdej ste taki glasni, ker se vam je bivanje v VJ koncno osmislilo. Se ze po tem vidijo vsi vasi kompleksi.

Vsakemu svoje, pravim jaz. Še vedno sem mnenja, da je stanovanje prava izbira v mestu – zame. Ker rada prezivljam prosti cas zunaj. Tokrat res v neposredni okolici, smo tako ali tako izven centra in imamo naravo direkt cez cesto. Tudi vso ostalo infro, ki jo rabimo, imamo zraven. Ljubiteljica (pretiranega) džumbusa v centru nikoli nisem bila, vendar je kljub temu praznina strogega sredisca srhljiva. Mesto duhov.
Da se cimprej stanje normalizira pa je, verjamem, zelja nas vseh.

Sam tolk-stanovanje v Ljubljani še vedno imamo. Bosta otroka morda tam med študijem. Medtem pa ga oddajamo takim, ki se jim gnusi VJ. Tolk o smislu in s tem povezanim. Kot je rekla gospa pred mano – vsak po svoje. Pa ne tolčte po Monu po tistih, ki smo našli drugega. Smisel namreč.

Sam tolk-stanovanje v Ljubljani še vedno imamo. Bosta otroka morda tam med študijem. Medtem pa ga oddajamo takim, ki se jim gnusi VJ. Tolk o smislu in s tem povezanim. Kot je rekla gospa pred mano – vsak po svoje. Pa ne tolčte po Monu po tistih, ki smo našli drugega. Smisel namreč.
[/quote]
Pozab ti na otroka. Sta itak homoseksualca, bwahahahahahahahaha!