vzeti mi hočejo hčerkico!!!
Jao jao, ne morem verjet, da to berem. A plačevanje za zdravljenje alkoholikov je pa ok? Pa zlomi pri športu tudi – zakaj pa športajo?, pa nesreče pri delu – ja, kaj pa vzamejo tako nevarno delo?, pa prometne nesreče – ja zakaj se pa vozijo z avtom, pa norijo in kršijo predpise in povzročajo nesreče,…pa prekomerne telesne teže in s tem povezane bolezni….ja, zakaj bi plačevali za tiste, ki preveč žrejo a ne?….dej mal se zamisli….
Zakaj h.u.d.i.č.a. je treba pomagat nekomu, ki si je življenje sam zastrupil?
Zakaj moramo plačevati davkoplačevalci za drog?
Me prav nič ne brigajo razlogi za drogiranje!
Otrok star 2 ali 3 leta si ni POPOLNOMA nič sam kriv, ko resno zboli, država/zavarovalnica pa mu ne pomaga tako, da bi lahko živel polnejše življenje.
A za metadon pa je in še za potne stroške, da se hodijo fiksta.!
Grrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr!
Če je tu kaka logika?[/quote]
Boh pomagi kaksne klatite!
Vzemi enemu da bi dal drugemu. Brez besed sem.
Pa se ne bi rajsi borili, da imamo vsi vse? A ne, to pa ne…
Srcno upam, da tvoj otrok ne bo pristal na drogah. Pa otroci tvojih bliznjih tudi ne. Ali pa ti je tudi za njih vseeno?[/quote]
Dobro, potem pa uredi, da dobijo vsi vse!
Nekateri otroci se morajo že tako dosti pikati in zelo dvomim, da se bodo zbadali še s heroinom, ker imajo igel že v rosnih letih vrh glave!
Alkoholikov in drogerašev ne podpiram in konec!
Vsak je sam prijel iglo in se zbodel, nihče ni bil prisiljen!
Samo preberite, koliko t6a ženska okoli zdravnikov let!
Koliko specialistov, CSD in vsega!
A se vam sploh sanja, koliko to stane?
Naj, samo naj bo lepo tiho in ne teži s tem, kako krasna mamica da je.
Zafiksana nosečnica in dobra mama. Ja, pa še kaj!
Boh pomagi kaksne klatite!
Vzemi enemu da bi dal drugemu. Brez besed sem.
Pa se ne bi rajsi borili, da imamo vsi vse? A ne, to pa ne…
Srcno upam, da tvoj otrok ne bo pristal na drogah. Pa otroci tvojih bliznjih tudi ne. Ali pa ti je tudi za njih vseeno?[/quote]
Dobro, potem pa uredi, da dobijo vsi vse!
Nekateri otroci se morajo že tako dosti pikati in zelo dvomim, da se bodo zbadali še s heroinom, ker imajo igel že v rosnih letih vrh glave![/quote]
Pa ti mislis, da je droga samo v iglah? Danes med mladimi prevladujejo razni bonboncki … Se nikoli slisala? Pa tako vse ves o drgah in narkomanih…
Dobro, potem pa uredi, da dobijo vsi vse!
Nekateri otroci se morajo že tako dosti pikati in zelo dvomim, da se bodo zbadali še s heroinom, ker imajo igel že v rosnih letih vrh glave![/quote]
Pa ti mislis, da je droga samo v iglah? Danes med mladimi prevladujejo razni bonboncki … Se nikoli slisala? Pa tako vse ves o drgah in narkomanih…[/quote]
Ne, ne vem vsega.
Ampak odvisniki takšni in drugačni potem samo posedajo, se zdravijo in povrh naredijo še kakšnega otroka!
Če verjameš ali ne, menim, da je zdravljenje v komunah čisto nekaj drugega. Ti, ki pa so na metadonu, samo letajo od zdravnika do zdravnika, od ustanove do ustanove!
Delat naj gredo!
Zanimivo, kakšno selekcijo delate nekateri. Tisti, ki veselo papa nezdravo prehrano in se ne giba, hkrati pa vsak mesec z zdravili veliko stane, ta je pa upravičen? Ali ženske, ki se bašejo, potem gredo hujšat pod zdravniškim nadzorstvom ali celo na operacijo želodca, te tudi?
Dajte no, ljudje imamo različne težave in vzroke zanje, igrati se sodnika, kaj je prav in upravičeno in kaj ne, kdo ima to pravico je never ending story.
Resno me zanima, koliko je metadon smiselen. Ko so mi razlagali, kako dilajo z njim…
Ne vem kaj naj rečem, če čutiš resnično kot vsaka mama bi tud umrla za otroka. Tvoj partner pa ne misli resno in tako boš tudi ti čez nekaj časa, ko bo punčka imela krče, vročino, neprespane noči, boš se samo ENKRAT zadela, a ne? Zakaj enostavno nisi splavila? Pa me kar kritizirajte zaradi te izjave!!! Mislim da bi ti za nekaj časa vzeti punčko, sorry. Verjamem da se trudiš toda iz tvoje zgodbe razberem da je še dolga pot do ozdravitve.
Podpiraš pa kapitačizem, onesnaševanje okolja in potrošništvo? 🙂
No, no, draga ihtava moralizatorka. Nekateri ljudje so glede hitrosti zasvojenosti žal že gensko deprivilegirani glede na ostalo populacijo. Tako kot ste nekateri gensko deprivilegirani kje drugje.
Bogve, koliko si ti že stala svoje sodržavljane. In bogve, če so se vse investicije v tvoje šolanje in zdravje res splačale, ker večina ljudi v svojem življenju komaj povrne te stroške, kaj šele ustvari kakšen presežek.
To pa je le delno res- zadrogiranci ponavadi še kradejo, vlamljajo, preprodajajo. Preprodajajo tudi metadon, ker je ponekod tako, da jim dajo dozo za vnaprej, da bogim revčkom še v ambulanto ni treba hodit vsak dan (izjave enega, ki je na metadonu in mu prav nič ne manjka, starost okrog 40 in v življenju nima dneva delovne dobe) itditd….Tako, da je vzporedne škode ogromno.
Seveda so tudi izjeme, ne rečem da ne, ampak zelo redke.
Še najbolj smiselne so kumune.
Ta ženska, je zaradi droge rodila nedonošenčka!
Otrok je bil 3 mesece v bolnici!
Samo imeti rad, ni dovolj!
Treba je biti odgovoren, trezen!
A ne samo zato, ker jo je strah, da bi ji CSD vzel otroka, ampak zato, ker sama tako hoče!
Smili se mi otrok in konec koncev tudi ona, ker je zapravila svoje življenje.
Še vedno si ga lahko uredi, ampak s temi leti zasvojenosti je zapravila veliko lepih priložnosti!
Povsem po svoji krivdi!
Naj ne zapravi življenja še otroku!
Mamica022, vajina zgodba ni lahka. Boljšega nasveta kot je zgornji, nimam. Bi ti pa svetovala, da se mogoče obrneš še na te gospe:
http://med.over.net/forum5/list.php?123
Ukvarjajo se sicer z obporodnimi travmami, vendar tvoja zgodba po eni strani sodi v to kategorijo.
Pred časom se je tam oglasilo dekle, ki je bilo v času nosečnosti odvisno:
http://med.over.net/forum5/read.php?123,5246293,5288193#msg-5288193
http://med.over.net/forum5/read.php?123,5317295,5598601#msg-5598601
http://med.over.net/forum5/read.php?123,5428458,5483913#msg-5483913
Mislim, da ji je najbolj dobro delo to, ker tam ni naletela na obsojanje, ampak na vzpodbudo in podporo. In prav to mislim, da bi tudi ti najbolj rabila oziroma vidva s partnerjem. Poskusi, izgubiti nimaš česa.
Dobro je, da vaju starši podpirajo in da se zavedaš svojih in partnerjevih napak – roko na srce, bilo jih je res precej. Vendar jih lahko tudi popravita. V prvi vrsti tako, da se ne nehata trudit. Nikoli – pa četudi bi vama začasno hčerkico odvzeli. Najhuje za hčerko bi bilo, da bi vidva padla v depro in se vrnila na stara pota zato, ker bi vama jo odvzeli. Tako bi res potrdila sume psihologinje, da imata zunanjo motivacijo. Prava trdnost mora izhajati iz vajine trdne notranje odločenosti, da imata zdaj drug cilj – dokazati najprej sebi, nato pa še hčerki in okolici, da sta zares odgovorna in da nikoli več ne mislita stopiti na stara pota. To dokazovanje vaju bo lahko peljalo čez težke preizkušnje, ampak skozi njih morata.
Razumeš, kaj želim reči? Ne bom sodila o tem, ali je pošteno, da CSD meni, kot meni. Sem mama in kar srce me boli, ko pomislim, kaj preživljaš. Sama nikoli ne bi mogla podpisati kakšne take odločbe, ravno zato, ker vem, kaj preživlja mama. Po drugi strani pa – njihovo zgodbo poznamo le delno, in v nosečnosti si bila pozitivna … otrok se je rodil cele tri mesece prezgodaj. Točno vem, kaj to pomeni, težko je reči, da ne po tvoji krivdi. In tudi otrok je moral že tako zgodaj preživeti marsikaj, popolnoma nedolžen. Zato boš morala vso to krivdo vzeti nase, zanjo sprejeti polno odgovornost. Polno. Tudi, če to pomeni, da boš začasno brez hčerke, dokler ne dokažeš, da si je vredna. Oziroma oba s partnerjem. Jaz ti nikakor ne privoščim tega, ker imam občutek, da to že dokazuješ, odkar si rodila in spoznala, kako je, ko se zazreš malemu bitju v oči, in temu materinskemu nagonu bi kar zaupala. Vem pa tudi, da je institucije strašno težko prepričati, ko enkrat slišijo, da si zavozil. A vem tudi, da je odvisnost pekel, ki te hitro potegne vase, najraje ob hudem stresu – kar odvzem otroka vsekakor je. Ključno je, da ne odnehata – da se borita, zase in za hčero čisto vsak dan. Pa tudi če bo šla kljub vsemu v rejo, oziroma ravno takrat: da ravno takrat ne kloneta pod tem bremenom in se ne zatečeta nazaj v svet drog, ampak trdno korakata proti dnevu, ko bo hčerka spet vajina. Da skrajšata ta čas, ko ne bo z vama, na minimum, če že sploh mora priti do tega.
Ker če je vajina zaveza “čistemu” življenju res trdna, potem bosta za hčerko storila tudi to, če bo treba. Sicer upam, srčno upam, da ne bo. Še bolj srčno pa upam, da bosta predvsem vidva ostala na poti brez drog. Zavedati se morata, da tako, kot noben CSD ne bi razmišljal o odvzemu, če vidva ne bi jemala drog, vama tudi nobena druga institucija ne more otroka “vrniti” na ta način, da bo dovolj, če rečeta, zdaj sva ok. Precej bosta morala dokazovati, ampak ne njim – najprej sebi. V prvi vrsti sebi. Tako kot sta si otroka na nek način “sama” odvzela, si ga edino vidva lahko tudi priborita nazaj. Edino vidva, nobena institucija. Ta vama je lahko v pomoč, vidva pa sta ključna. Vsak zase in skupaj.
Sicer pa, res, zakaj ne predlagate CSD-ju, da bi bili rejniki tvoji starši?
Še enkrat sem šla brat tvoj zapis in zdaj vidim bolj jasno, odkod izhaja moje zgornje mnenje.
Glede na zapisano, skupaj s tvojo mladostjo in po eni strani kar tretjino življenja preživeti na drogah, torej vse tvoje dosedanje odraslo življenje, bi rekla, da se nečesa ne zavedaš, nekega dejstva, ki zdaj, ko te hčera gleda v oči, zveni zelo kruto, čeprav je bilo do hčere tudi zelo kruto, ko si bila med nosečnostjo pozitivna: da vidva že STA nekaj zakrivila in da ne gre za to, da bi bila nedolžna, potem pa bi vama moral CSD dokazovat, da sta kriva. Vidva sta že naredila kopico stvari, ki dokazujejo, da nista ravnala odgovorno in da nista ravnala v najboljšem interesu otroka. Sprašuješ namreč tole: “Kaj nismo vsi kdaj delali napake,si zato ne zaslužimo otrok in mirnega življenja? ” Res je, ljudje delamo napake. Ampak zanje tudi odgovarjamo oziroma nosimo posleidce oziroma sprejmemo odgovornost.
Zato pravim, da bi bilo dobro, če bi se soočila tudi s to možnostjo, ki vaju najbolj plaši. Ne nujno v smislu, da bi se nehala boriti za to, da do nje ne pride, ampak že samo v svojih mislih. Da bi si priznala, da ni res, da sta “nedolžna”, kot praviš. To je dokaj otroško gledanje na stvari – ki ga po eni strani razumem, saj sta dobesedno iz otroštva prek dolgega obdobja drog prešla med starše, brez potrebnih izkušenj, ki sicer gradijo človeka. V svetu odraslih se še tako, če ga nič ne sračkaš v življenju, prepogosto dogaja, da svet ni pravičen. Da je krivičen. Tako kot je bil krivičen do tvojega še nerojenega bitja, ki je prestajalo odvisnost že v maternici, je krivičen tudi do ljudi, ki ne morejo zanosit, ne dobijo službe, so invalidni, itd. itd. Ne, svet že v osnovi ni “pravičen” v tem smislu, da bi bilo življenje en sam sončen dan. Se je treba presneto truditi. Še posebej se je treba pa truditi, če ga kje polomiš. Zaupanje se gradi dolga leta, izgubi se pa v enem dnevu in strašno težko ga je povrnit. Za to je treba dvojno garati. Zavedajta se tega, preden obtožujeta CSD, da ima prevelika pooblastila. Pa sem sicer na vajini strani, da ne bo pomote. Ampak mislim tudi, da bi morala še v marsičem odrasti. Pri tem si dobita vso pomoč, ki si jo lahko – starše, prijatelje, strokovnjake, in tudi CSD. Če je še tako težko verjeti, je CSD pravzaprav na vajini strani – želi, da bi bilo bitju,. ki ga imata najraje, prizanešeno z drogami in življenjem, ki ga te prinašajo. Dokažita jim, da bo takšno življenje dobil pri vama vsa desetletja naprej, ne samo zdaj, takoj prve mesece. Za tako dokazovanje nekaj mesecev še zdaleč ni dovolj, zato na nek način CSD zelo razumem. Otrok vaju bo popeljal še čez takšne stiske in travme, da morata biti res trdna, da vaju stres ne bo potlačil nazaj v pekel. In v bistvu zaenkrat te trdnosti, ne vem, ne vidim, vsaj ne v celoti. Ker namesto da bi rekla, ok res sva ga srala, CSD ima vso pravico, da tako razmišlja, rečeš, da imajo preveč pooblastil. Torej, CSD je kriv, ker sem se jaz drogirala … Tako jaz berem zgornje vrstice in mislim, da še kdo drug tudi in da od tod izvira tudi mnenje psihiatrinje. Ne iščita krivca drugje, kot samo in le v sebi, pa vama bo veliko lažje. Če imata za pretekle “grehe” za odslužit kakšno “kazen” (ne, nisem verna, mislim pa, da tako v življenju to gre), če ne gre drugače, stisnita zobe in to “oddelajta”. Ali pa si zdaj, ker bo hčerki to zagotovo bolj koristilo, izborita svoje starše kot rejnike, ampak vzemita to kot lekcijo, ki bi bila lahko mnogo hujša in pazita, da se ne ponovi. Manj ko bosta iskala krivca zunaj sebe, hitreje bosta na pravi poti.
Hvala vsem tistim,ki ste mi izkazali podporo!
Nekaterim,pa bi odgovorila še na zastavljena vprašanja.Najprej o iskrenosti….zakaj bi se sploh spravila pisat svojo zgodbo,vam odpret svojo dušo,v čem bi bila sploh poanta,če nebi bila iskrena.Ravno zato sem izbrala ta način,tukaj nima smisla,da bi komu lagala.Včasih se je lažje nekomu zaupat,če te ne pozna.
Nekdo je napisal “kaj pa ko bo tudi tebe prijel,da boš mal travce skadila?”….Trave nisem nikoli kadila,in tudi partner je ne kadi več….se pravi v najinem življenju ni nobene druge droge več, razen metadon,ki ga kot sem že omenila znižujeva pod zdravniškim nadzorom.Partner gre v roku meseca ali dveh (tolikšna je čakalna lista)tudi na detoksikacijo,kjer ga bodo popolnoma izčistili metadona,nato pa bo imel še psihoterapijo.Tudi sama bom iztočasno deležna psihološke pomoči.Morda nisem tega poudarila,vendar nobeden od naju ni imel namena heroin zamenjati za metadon,to je le začasna rešitev,ki pa jo rešujeva!
Učinki metadona kot so navedeni zgoraj,bi bili res takšni,če bi ga zaužil nekdo,ki ga ni vajen,ali bi ga zlorabljal v prevelikih količinah.Tudi droga ti od začetka daje neke občutke,ki z dolgotrajno uporabo zbledijo,ko postaneš odvisen,pa jo rabiš,da sploh normalno funkcioniraš.Zato metadon na nekoga,ki ga potrebuje ne deluje evforično,če ga uporablja v predpisanih odmerkih.Ko si nekaj časa stabilen na neki dozi,začutiš,da jo lahko zmanjšaš…tako nekako to deluje.
Vesela sem,da nas CSD obiskuje na domu,vesela sem za vsaj to priložnost, ker vem,da delam v dobro svoje hčerke in me glede tega nima nič skrbeti!!
Starši so se sami ponudili,za eventuelno skrbstvo ali rejništvo,to sem že zgoraj omenila.Dali so jim tudi jasno vedeti,da naš otrok ne gre v tuje roke,ker smo zelo obširna familija in bi se zagotovo našel kdo,ki bi lahko v primeru najinega povratka poskrbel za hčerkico….vendar po njihovo to ni v dobro otroka….zakaj pa bi bilo bolje bolje v rokah rejnikov?? Ne pravim,da so vsi slabi,vendar jaz,če bi si res želela otroka in ne denar,bi otroka posvojila ne pa vzela v rejo.
Pozabla sem napisat,da je tudi partner delal,sicer občasno,po končanem zdravljenju pa ga čaka služba,kjer bo delal z duševno prizadetimi.Tam je že delal družbeno koristna dela,in so bili z njim tako zadovoljni(klub temu,da vejo vse o njegovi preteklosti),da so mu pripravljeni pomagati tudi pri ustrezni izobrazbi.
Živiva pri njegovi mami,skrbim sama za hčerko,pomaga mi toliko,kot pomaga vsaka mama svoji hčerki.Finančno nisva odvisna od drugih,če si kdaj kaj izposodiva od domačih,to tudi vrneva.S tem,ko sem se odločila,da bom imela otroka,sem vedela,da me čaka velika odgovornost,ki je ne mislim prelagati na druge,in to mi je v veliko veselje!
Naj omenim,da mi je ravno prejšni teden rekel en psihiater “nekdo ima res velik interes,da ti vzamejo otroka,in to nekdo na visokem položaju”
Ne pravim,da bom idealna mama,kdo od vas pa lahko reče,da je idealen…in kdo od vas lahko trdi,da ravno eden od vaših otrok ne bo doletela podobna težava??? Lahko pa trdim,da se bom trudila še naprej,da mi sovražni komentarji nebodo zbijali volje,ampak me bodo delali samo še močnejšo!In res 19{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} res ni tako malo,da pa ravno jaz nebi mogla biti med njimi!
Full hvala vsem,ki me kljub vsemu razumete in me ne obsojate,držala se bom vaših nasvetov in v najhujših trenutkih spovnila vaših vzpodbudnih besed!!!
Še naprej bom spremljala forum,in če koga še kaj zanima,naj vpraša, jaz pa bom poročala kako mi gre…lp!!
100x hvala SONČNI GORIŠKI za vzpodbudo!!! Stari starši sodelujejo,nas imajo vedno pod enim očesom,vendar to na CSD nima nekega vpliva.Socialna delavka tako ali tako ni hotela komunicirat z njimi,verjetno je hotela,da se zlomiva in podpiševa….vendar dokler vem,da se jaz trudim in delam vse na tem da bom kmalu tudi brez metadona,se to nebo zgodilo,niti v sanjah.V najslabši možnosti,bi res lahko stari starši postali rejniki,vendar CSD nam to možnost daje kot nemogočo,saj pravijo da to zakonsko ni mogoče! Poznam pa primere ko pa tako dejansko je,vendar za mojega otroka ima očitno nekdo drugačne načrte!
Poglej, morda rejniki obstajajo tudi zato, ker obstajajo starši, ki jim je spodletelo le za nekaj časa, nato pa si ravno tako kot ti želijo, da bi bil otrok pri njih? In nimajo “obširne familije”, ki bi lahko kadarkoli bi se oni povrnili na stara pota, lahko otroka prevzela. In jim ni do tega, da bi njihovega otroka nekdo posvojil za vse življenje. In obstajajo tudi topli, srčni rejniki, vsekakor obstajajo. Tistega denarja je pa, hm … no, lahko kdaj poskusiš, pa boš videla, da se od tega ne obogati. Ne išči krivca tam, kjer ga ni, ne prelagaj svoje odgovornosti na nekoga tretjega.
Ponovila bi: nehaj iskati krivdo zunaj sebe, zunaj vaju. Nihče na še tako visokem položaju ne bi mogel na to niti pomisliti, če se vidva v štartu ne bi neodgovorno obnašala.
Vse komentarje v tej temi vzemi za dobro, ne kot sovražne; dokler boš razmišljala, da je vsak, ki meni, da je bilo vajino obnašanje neodgovorno, sovražen, ne boš zrasla niti za milimeter. Ker, resnici na ljubo nekaj tvojih komentarjev deluje precej nezrelo. Odrasti moraš še, samo to je, odtod tudi komentarji, ki ti niso všeč. Ampak to je del procesa odraščanja, da mnenj, kontra svojemu, ne jemlješ za sovražne.
V glavnem, sem zelo na vajini strani, sem pa tudi prepričana, da vaju iskanje zarote pri csd in ljudeh na visokih položajih, ki naj bi se kao trudili za odvzem, ne bo nikamor pripeljalo.
Še to: ne rabiš biti idealna mama, rabiš biti samo dovolj dobra mama. To pomeni, da boš kot vsi delala napake, s čimer ne bo nič narobe, če boš zanje prevzemala odgovornost. Da pa ne boš delala takšnih napak, za katere boš že vnaprej vedela, da otroku škodijo.
Ti želim vse dobro.
LP
če misliš, da samo tiste , ki se drogirajo rodijo nedonošene otroke se pošteno motiš.. nikomur ne privoščim, da rodi s 6 meseci.. rojstvo nedonošenčka pusti mamici za vse življenje pečat, ki se ga ne da izbrisati..
avtorici posta pa želim vse dobro in bodi močna[/quote]
Jaz sama že vem, sem imela dva nedonošenčka, pa nisem nič izzivala usode, ampak zame je jemanje mamil izzivanje in če te že ne skrbi zase, bi te pa lahko za nič krivega otroka v tvojem telesu. Se ti ne zdi?
nekatere,povdarek na nekatere babnice tiho bodite in ne pametujte,vse imamo otroke,kdo nam garantira da nas nebo nekoc kot babice doletela ista usoda,da bo nas otrok z iglo v roki rodil ali spocel otroka..
pazite na jezik,vse to vleces nase,ko prevec blebetas..tako
avtorica tebi pa realno povem..eden zasvojenec ni sposoben skrbi za otroka,dva se toliko manj,verjamem v ljubezen ki jo gojita do vajine hcerke,ljubezen pa zal ni dovolj,prvo kar je, je to da morata odvisnost premagati,ce zelita biti res odgovorna do zivlenja vajinega otroka,kot odvisnika tega nista sposobna,ne da nebi zelela ampak ne moreta ze zaradi kemije s katero sta zasvojena..csd ravna realno in odgovorno to je dejstvo,morda pretiravajo le v iskanju rejnikov,rejnika sta lahko tudi vajina starsa,seveda pa morata vajina starsa razumeti ,da sta vidva narkomana v prvi vrsti in sele nato starsa..ce pa starsa nista sposobna prevzeti skrbi glede vnukinje iz katerihkoli razlogov ze, pa je rejnistvo za zdaj edini izhod,kako dolgo bo to potovanje pa je odvisno od vaju,kjer so vrata v drogo so tudi vrata.ki vodijo ven,vendar to nikakor ni metadon -to je kar tista trnova pot-detoksikacija njaprej telesa potem pa je treba spravit v red se glavo..vprasaj se si upas?in to bo tvoj odgovor glede hcerke kaj je prav in kaj ne zanjo in njeno nedolzno zivlenje..ali si upas ali pa si ne upas in je metadon le easy way out??
zacni pa ze danes
Mamica022,
jaz ti bom rekla: vztrajaj s trdo diciplino, brez ene same napake, da dosezes popolno neodvisnost od droge. Dokazuj in dokazi. Primarno sebi, posledicno drugim. Morda bos morala celo zivljenje ziveti z obsodbo in ocitki, kaj si pocela in storila, ampak za svojega otroka naredimo VSE! Tvoja pot se mora nadaljevati, da zanj storis VSE, naprej pri SEBI! Verjamem, da ti bo z najmocnejso voljo in vztrajanjem, uspelo! Ocistiti sebe, skrbeti za otroka, mu dajati vso ljubezen, ki jo imas zanj in ga voditi po bolj pravi poti, kot si jo ubrala in spoznala sama.
Vesela bom kaksnega kratkega sporocila, kako nadaljujes svoj boj. Zase in za otroka!
Srecno!
Tadic
pa daj no, zdaj boš pa še teorije zarote tu vlekla… CSD je naredil v preteklosti kar nekaj napak, ena se je končala grozljivo – ko so ženski v Sežani pustili otroka, kljub temu, da je bila odvisna od tablet in psihični bolnik… Vsi vemo, kaj se je zgodilo tema dvema revežema. Zato so zdaj ubrali verjetno strožjo linijo, kar se puščanja otrok pri odvisnikih tiče.
Odvadi se droge. Tudi metadona. Odvajanje je trdo psihično in fizično delo in ne, med odvajanjem nisi sposobna skrbet še za otroka.
Vprašanje za vse, ki bi otroka mamici022 takoj vzele.
Kakšna razlika je med to mamo http://24ur.com/novice/crna-kronika/foto-ne-le-slaba-voznica-tudi-neodgovorna-mama.html#comment
in mamico022?
Nisem bila sicer odvisnica, a tudi meni je csd želel odvzeti otroke. Druge so bodo spomnile, da je bila moja hčera spolno nadlegovana od učitelja. Da bi se ravnateljica zaščitila, ker sem jo prijavila zaradi ogrožanja zdravja hčere, ki je grozila s samomorom, ker so jo vsi obtoževali, da laže in več ni upala v šolo, me je ravnateljica prijavila csd-ju. Pri csd-ju sem doslej naštela 9 laži. Postopek so sicer zaključili, živimo mirno, sem brez pomirjeval in antidepresivov, a ostala je strašna rana. Grozljivo je, ko se CSD spravi nate. Ker ne delajo z resnico, temveč z lažmi. Pojdi si po njihovo dokumentacijo. Najbrž ti niso povedali, da ti morajo skopirati vse zapisnike po zaporednih številkah? Pred mano se je skrivala vsa dokumentacija, še vedela nisem, kdo vse laže in kaj se sploh dogaja. Morda boš presenečena, ko boš ugotovila, da določeni ljudje (zdravniki ipd.) govorijo tebi eno, v zapisnikih na CSD-ju pa piše nekaj drugega.
Vsi ti pravijo, da bi naj CSD delal v dobro otroka, da bi naj bilo odslej bolje kot prej (čeprav pri nas razen slabih financ, ni bilo nikdar nič narobe, ni bilo odvisnosti, lakote, umazanih oblačil, nasilja..), a vidim, da to ni res. Pri tebi ni in pri nas ni bilo. Kaj otroku manjka pri tebi? Si na metadonu, kar je nekaj podobnega kot pomirjevala, na katerih je pol Slovenije. Druge pol Slovenije pa je alkoholikov, sedanjih in bivših, njihovih od odnosov odvisnih partnerjev, deloholikov, odvisnikov od hrane…le redki niso odvisniki in so sposobni nuditi otroku čustveno podporo.
Če imaš denar, si plačaj odvetnika, priskrbi naprave za snemanje, reskiraj potne stroške in pojdi na društva po znanje o delovanju sistema. To ti bo pomagalo, da se ne boš zlomila. Jaz sem namreč skoraj pristala na psihiatriji.
Kolikor vem, je naučinkovitejša metoda zdravljenja narkomanov komuna. Baje kar veliko stane. Tu imaš veliko ljudi, ki bodo vedeli, kako priti do sredstev.
Naredi vse, da bo hčerkica ostala doma. Ko gre enkrat v rejo, si jo izgubila. CSD ne daje otrok nazaj. Ponavadi se sklicujejo na to, da se je otrok v rejniški družini dobro vživel, da ima v šoli prijatelje in bi mu škodilo, če bi menjal hkrati družino in okolje ipd…
Na straneh društva Moč preberi, kaj je CSD. Nočna mora, ki ne neha tudi podnevi. Link do njihovega foruma:
Želim ti veliko moči!!!
Draga mamica 022,
želim ti, da se zvlečeš iz tega pekla in dokažeš sebi in drugim, da je materinska ljubezen
močnejše od odvisnosti!
Kar boli me, ko berem ozkoglede poglede na tvojo situacijo, in upam, da si jih ne jemlješ preveč k srcu – očitno imajo na odvisnost zelo stereotipne poglede.
Me pa žalosti, ker vsaj to bi pa lahko razumele, ker s tem pa imajo izkušnje, saj so mame – namreč, kako hudo je, če ti grozi ločitev od otroka! In verjamem, da so tvoje prioritete zdaj, ko si postala mama in ti je otrok največ na svetu, drugačne in da je to tudi priložnost, ki jo lahko izkoristiš, da se rešiš odvisnosti.
Verjamem v to.