Vzgoja študentov
>>>Stefan je povabil svojo mamo na vecerjo v svoje studentsko
>>>stanovanje. Med
>>>vecerjo je njegova mama ugotovila, da je njegova sostanovalka iz
>>>sosednjega
>>>stanovanja, Julija, zelo lepo dekle. Ze nekaj casa ji je po glavi
>>>rojila
>>>misel, da imata morda le tesnejsi odnos. Nenadoma se je pocutila
>>>nesigurno…
>>>Med vecerjo, ju je opazovala. Veckrat se je vprasala, ali ima
>>>Stefan z lepo
>>>sostanovalko mogoce le vec skupnega, kot normalno oko lahko vidi.
>>>Stefan je
>>>videl zamisljeno mamo in rekel: “Draga mama, vem kaj mislis, ampak
>>>lahko mi
>>>verjames, ona je samo moja sostanovalka in nic vec!”
>>>Priblizno teden kasneje pravi Julija: “Stefan, odkar je bila tvoja
>>>mama na
>>>obisku, pogresam majhen lonec. Nikjer ga ne najdem!” Stefan pravi:
>>>”Ne
>>>verjamem, da ga je mama nesla s seboj, vseeno pa ji bom pisal.”
>>>Vsedel se je za mizo in pisal: “Draga mama, ne recem, da si vzela
>>>moj lonec
>>>s sabo, in tudi ne recem, da ga nisi vzela. Dejstvo pa je, odkar
>>>si bila pri
>>>nas na vecerji, pogresam lonec.
>>>Tvoj Stefan.
>>>Nekaj dni kasneje je dobil Stefan pismo. Odpre ga in bere: “Dragi
>>>Stefan, ne
>>>recem, da ti z Julijo spis, in tudi ne recem, da ti z Julijo ne
>>>spis.
>>>Dejstvo pa je, ce bi ona spala v svoji postelji, bi lonec ze
>>>zdavnaj
>>>nasla…”
>>>Tvoja mama.
Ježek moj ne more prav neč narobe rečt:)
tko lepo logično sklepa, da
ga jest takoj za svojga
soseda uzamem, če me le hoče;-)
ker jest pa logika se skoz neki dajeva…
sploh odkar so mi tumbal da
je specifika znanosti da DVOMI v vse
ergo tudi v logiko ne de….
ampak ziher je ziher
kukr bi dejala babica : pr kraj je treba hodit…
in ker jest več prevozim kot prehodim
sem, če je le mogoče na desni strani
ceste, a vedno v smeri mojih Butal
je špura včasih mal hecna za koga
a kokrkol in kadarkol, je pa Moja ne de..
*Bistvo je očem nevidno, gledati je treba s srcem*