Veliki večini in, hvala bogu, tudi tvojemu partnerju pa samozadovoljevanje ni greh. Ti boš morala to prerasti, ne on. On ne počne nič takega in ker tebe moti, boš to morala ti predelati. On bi ti zdaj lahko rekel: zame je samozadovoljevanje popolnoma sprejemljivo, a je to tak greh? Tako kot je tebi samoumevno,d a se to ne počne, je njemu samoumevno, da se to počne. In veliki večini je tako početje tudi samoumevno. Seveda ob predpostavki, da ne gre za obsedenost.

Si zavrta.

njene poste sem razumela, da je samozadovoljevanje nasploh nekaj, kar se ne počne, pornografija pa še posebej

potemtakem, človek ne bi smel niti enega piva v življenjeu spiti, ker bo lahko postal alkoholik? Najbrž ne. Zelo podobno je s pornografijo in samozadovoljevanjem. Kot ne postaneš kar tako alkoholik, če se občasno napiješ, ravno tako ne postaneš zasvojen s pornografijo z občasnim gledanjem. Pretiravaš.

Kaj si pa pričakovala? Si pač v manjšini s svojim mišljenjem in to bi ti lahko dalo kaj misliti, ne? Ima množica prav, ali ima posameznik prav? Si vprašala in si dobila odgovore kaj mislimo. Potem pa ne sprašuj, če nočeš slišati, da se ne strinjamo s tabo.

Ne gleda to samo moj partner, gledam to tudi sama in se samozadovoljujem in se tudi on in včasih gledava tudi skupaj.

Pa daj no, to pa res ni nič takega.

Tukajle bom priznala: tudi sama včasih zvečer posrfam po takih straneh. Pa ne vpisujem nobenih kartice, preberem kakšno erotično zgodbico. In moj mož takrat že spi. In ja, v bistvu jo berem zato, da se ob tem samozadovoljujem. Mi paše, ne boli, nikogar ne prizadenem, seksa ni zaradi tega nič manj in ni nič slabši. Je pa res, da bi mi iblo neprijetno, če bi mož ugotovil, kaj počnem. Saj ne,d a bi skrivala, ampak govorim pa tudi ne. Ker tisot,česar ne veš, ne boli.

Glej, imaš pač tak pogled na spolnost. To, da se ti partnerjevo samozadovoljevanje gabi je dejstvo, ki ni ne slabo ne dobro, pač je, in jaz te ne bi obsojala niti, če bi do smrti ostala nedolžna, niti če bi bila prostitutka, ravno mi je. AMPAK, dejstvo je pa tudi, da ti nimaš partnerja, ti imaš sužnja, pa reči kar želiš, če se ne strinjaš, je to eno veliko zatiskanje oči, ker on pristane na to vlogo in nimata nesoglasij, če ne bi, bi se ti že zdavnaj uprl in si poiskal nekoga z netiranskimi nagnenji, zaenkrat ga vloga nevretenčarja izpolnjuje, dokler ga bo, si lahko mirna, vajino razmerje bo stabilno. Lahko pa, da mu bo enkrat presedlo to ustrahovanje, ki bi ga jaz zamerila celo svojim staršem, če bi mi pri 4ih letih trosili take laži in bi podcenjevali mojo pamet, izkoriščali mojo trenutno nevednost in tako nizkotno izražali nespoštovanje, kaj ne bi odrasla oseba. Enazamišljena, zamisli se globoko nad seboj, zaradi otroka, ne zato, ker se meni zdi to narobe, najbrž mu ne bi rada namerno škodila, kajne, najbrž mu/ji ne želiš, da se nekoč on/ona tako udinja nekomu, kot se je tebi tvoj mož in trepeta, se pretvarja, zatira svoja čustva, svoj jaz in se sramuje pred tako imenovanim partnerjem (še posebej zaradi povsem običajnih, fizioloških potreb), veš nisi edina, vsi imamo svoje težave, zato pa so terapevti. Razmisli.