Slišim, kako naj bi bili starši majhnih otrok obremenjeni; nekateti dejansko komaj zmorejo preživeti z otrokom par uric dnevno.

Poznam mlade starše, ki se selijo z gostovanja od enih do drugih starih staršev, da imajo po želji varstvo otrok, denar v kuverti, oprano perilo in dnevno skuhano kosilo s 4 hodi.

Kakor jim ustreza, vsem vpletenim, jasno.

A res ne razumem, da si ob tem, ko jim je težko poskrbeti za enega, omislijo še drugega otroka.

Kaj botruje takim odločitvam?

Jah da jih drugi ne bi imeli za nesposobne, D:

Ugibam :

1. Lahko se enemu otroku kaj zgodi in ostanejo brez potomca.

2. Dva otroka se igrata drug z drugim in je potrebno manj animacije s strani staršev.

3. Idilične predstave, da za dva otroka ni toliko več dela in stroškov kot za enega.

4. Pričakovanje družbe.

5. Želja po večji družini, ki lahko pretehta razumsko odločanje o času, denarju, sposobnosti itd

Kaj botruje?
To, da se zavedajo, da bo otrok zrastel in se sam premikal, sam jedel, znal bo povedati, kaj bi rad in kje ga boli.Potem je vse lažje, saj ga lahko vzameš na izlet, na morje.Z majhnim otrokom so največje težave.Sreča, da deca hitro zraste.

Ce bi se za otroka odlocila razumsko jih sploh ne bi imela.

Kaj botruje?
To, da se zavedajo, da bo otrok zrastel in se sam premikal, sam jedel, znal bo povedati, kaj bi rad in kje ga boli.Potem je vse lažje, saj ga lahko vzameš na izlet, na morje.Z majhnim otrokom so največje težave.Sreča, da deca hitro zraste.
[/quote]

No, meni se ne zdi, da so največje težave z majhnimi otroki. Imam namreč najstnike, pa vem.

In ponavadi tisti, ki niso sposobni kolikor toliko sami porihtat in vzgajat malčkov, tudi pri najstnikih niso ravno spretni. Morajo imeti srečo, da otroci sami od sebe pridejo k pameti, potem se da.

Skripa jim veza in drug otrok bo vse resil….ko se locujejo nardijo se tretjega…

Zakaj imajo nekaterim dva ali celo tri otroke?
Zato, ker jim babice, mame, tašče odnašajo lene riti!
Če bi bili za vse sami …. bi ziher imeli samo enega otroka.

Gledam svakinjo, ki štepa otroke kot zajce, vidimjih pa mogoče uro na dan. Poleti jih pa itak odda za dva meseca k svojim starin in zgaranim staršem. Doklade pa ona obdrži za ta dva meseca. Fuj baba lena!

kr šenga froca naštepat ja haha!

Kaj botruje?
To, da se zavedajo, da bo otrok zrastel in se sam premikal, sam jedel, znal bo povedati, kaj bi rad in kje ga boli.Potem je vse lažje, saj ga lahko vzameš na izlet, na morje.Z majhnim otrokom so največje težave.Sreča, da deca hitro zraste.
[/quote]

No, meni se ne zdi, da so največje težave z majhnimi otroki. Imam namreč najstnike, pa vem.

In ponavadi tisti, ki niso sposobni kolikor toliko sami porihtat in vzgajat malčkov, tudi pri najstnikih niso ravno spretni. Morajo imeti srečo, da otroci sami od sebe pridejo k pameti, potem se da.
[/quote]

Moji so bili mali, pa večji, pa najstniki, zdaj so že odrasli.Pa vem.Da je najtežje in najlepše tam do prvega leta.
Potem je dosti dosti lažje.In tudi lepo.
Z mojimi najstniki pa nisem imela posebnih težav.Smo se vse pogovorili.Vsak je malo popustil, pa je bilo.

Kolega jih ima pet – pravi, da je od drugega naprej vse lažje ker se zabavajo in tudi malo pazijo med sabo…

predvsem pa je najbolj pomembno, da je staršem po drugem otroku zanje vedno bolj vseeno.

starši imajo toliko otrok kot so si zamislili v svoji glavi, realnost otrok jih bolj malo zanima.

predvsem pa je najbolj pomembno, da je staršem po drugem otroku zanje vedno bolj vseeno.

[/quote]

Ja, precej verjetno je tudi to.

Saj je res.Z enim se ukvarjajo vsi domači, če jih je več, se zaigrajo med sabo.Se pogovarjajo, brusijo in se učijo drug od drugega.Najbolj važno je, da dobro vzgojiš prvega.Drugi se po njem zgleduje, tretjega pomagata vzgajati prva dva.Tako je bilo pri nas.

Saj je res.Z enim se ukvarjajo vsi domači, če jih je več, se zaigrajo med sabo.Se pogovarjajo, brusijo in se učijo drug od drugega.Najbolj važno je, da dobro vzgojiš prvega.Drugi se po njem zgleduje, tretjega pomagata vzgajati prva dva.Tako je bilo pri nas.
[/quote]

tako bi rekli tudi moji starši. kaj potem, če otrok pri 8 letih postane mama svojemu sorojencu, pa če se eden znaša nad drugim… oni niso imeli nobenega posebnega dela z več otroki.

mam 4 leto hčerko.. kot je ena napisala nekje vmes… Če bi se RAZUMSKO odločla za otroka jih ne bi imela. isto mislim sama . po vseh RAZUMSKIH in finančnih gledanjih nebi mela nikoli otroka. Pa čas, in vse ostalo. Ampak potem je želja po družini vseeno močnejša. Sedaj pričakujem drugega otroka, vsekakor pa vem,da se zgodba z otroci tukaj KONČA. In NIHČE mi ne pomaga paziti otroka. niti kasneje nebo nikogar ko bosta 2. tako da blagor tistim ki imajo te možnosti- ali a tudi ne.

Saj je res.Z enim se ukvarjajo vsi domači, če jih je več, se zaigrajo med sabo.Se pogovarjajo, brusijo in se učijo drug od drugega.Najbolj važno je, da dobro vzgojiš prvega.Drugi se po njem zgleduje, tretjega pomagata vzgajati prva dva.Tako je bilo pri nas.
[/quote]

tako bi rekli tudi moji starši. kaj potem, če otrok pri 8 letih postane mama svojemu sorojencu, pa če se eden znaša nad drugim… oni niso imeli nobenega posebnega dela z več otroki.
[/quote]
A vidiš, nisi imela pravega pristopa. Med nama s tamalim je tudi toliko razlike. Ko so moji starši prišli na idejo, da ga moram odslej vsak dan pripeljati iz vrtca 3 km po prometni cesti brez pločnika in doma paziti do šestih popoldne, sem ga že drugi dan doma pustila samega in šla po svoje. Foter je prišel, našel dete samo doma, na srečo živo in zdravo, premlatil me je ko bika, ko sem prišla čez kako uro nazaj, ampak to je bilo zadnjič, da so poskušali name prevaliti svoje dolžnosti.

Saj je res.Z enim se ukvarjajo vsi domači, če jih je več, se zaigrajo med sabo.Se pogovarjajo, brusijo in se učijo drug od drugega.Najbolj važno je, da dobro vzgojiš prvega.Drugi se po njem zgleduje, tretjega pomagata vzgajati prva dva.Tako je bilo pri nas.
[/quote]

tako bi rekli tudi moji starši. kaj potem, če otrok pri 8 letih postane mama svojemu sorojencu, pa če se eden znaša nad drugim… oni niso imeli nobenega posebnega dela z več otroki.
[/quote]

Ne.Napisala sem, da se zaigrajo med sabo, pogovarjajo brusijo in učijo drug od drugega.Ostalo si napisala ti, iz svojih izkušenj.
Pri nas ni bilo tako.Vsak je bil kot prvi.Vsak je bil malo drugačen in vsakemu smo se posvečali tudi posebej.Tako je bilo in tako je še danes.

tako bi rekli tudi moji starši. kaj potem, če otrok pri 8 letih postane mama svojemu sorojencu, pa če se eden znaša nad drugim… oni niso imeli nobenega posebnega dela z več otroki.
[/quote]

Ne.Napisala sem, da se zaigrajo med sabo, pogovarjajo brusijo in učijo drug od drugega.Ostalo si napisala ti, iz svojih izkušenj.
Pri nas ni bilo tako.Vsak je bil kot prvi.Vsak je bil malo drugačen in vsakemu smo se posvečali tudi posebej.Tako je bilo in tako je še danes.
[/quote]

pa kako hitro si znajo ti starši svoje idealistične zgodbice popravljat. In taki lažnivi starši vzgajajo svoje otroke. Saj vem, da boš planila kot pes na kračo, ampak vsaj malo se zamisli

tako bi rekli tudi moji starši. kaj potem, če otrok pri 8 letih postane mama svojemu sorojencu, pa če se eden znaša nad drugim… oni niso imeli nobenega posebnega dela z več otroki.
[/quote]
A vidiš, nisi imela pravega pristopa. Med nama s tamalim je tudi toliko razlike. Ko so moji starši prišli na idejo, da ga moram odslej vsak dan pripeljati iz vrtca 3 km po prometni cesti brez pločnika in doma paziti do šestih popoldne, sem ga že drugi dan doma pustila samega in šla po svoje. Foter je prišel, našel dete samo doma, na srečo živo in zdravo, premlatil me je ko bika, ko sem prišla čez kako uro nazaj, ampak to je bilo zadnjič, da so poskušali name prevaliti svoje dolžnosti.
[/quote]

Pri nas smo vedno odrasli hodili v vrtec po otroke, nihče ni prevzel vlogo starša.Je pa res, da je starejši najmlajšo nosil štuporamo in za vratom,srednji jo je tudi crkljal.
Tebe so pač preobremenjevali z mlajšim bratom.To seveda ni prav.prav pa je, da kdaj prevzamejo otroci tudi odgovornosti, kar jim kasneje še kako pride prav v življenju.Seveda vse do neke mere -da se razumemo.

Ne.Napisala sem, da se zaigrajo med sabo, pogovarjajo brusijo in učijo drug od drugega.Ostalo si napisala ti, iz svojih izkušenj.
Pri nas ni bilo tako.Vsak je bil kot prvi.Vsak je bil malo drugačen in vsakemu smo se posvečali tudi posebej.Tako je bilo in tako je še danes.
[/quote]

pa kako hitro si znajo ti starši svoje idealistične zgodbice popravljat. In taki lažnivi starši vzgajajo svoje otroke. Saj vem, da boš planila kot pes na kračo, ampak vsaj malo se zamisli
[/quote]

Kaj naj se zamislim? Če imaš ti s svojimi starši slabe izkušnje, moraš razčistiti z njimi.Prav tako razčisti z njimi, če so bili lažnivi.
Preberi še enkrat napisano.Iz tebe prav bruha jeza do tvojih staršev.Na žalost.

pa kako hitro si znajo ti starši svoje idealistične zgodbice popravljat. In taki lažnivi starši vzgajajo svoje otroke. Saj vem, da boš planila kot pes na kračo, ampak vsaj malo se zamisli
[/quote]

Kaj naj se zamislim? Če imaš ti s svojimi starši slabe izkušnje, moraš razčistiti z njimi.Prav tako razčisti z njimi, če so bili lažnivi.
Preberi še enkrat napisano.Iz tebe prav bruha jeza do tvojih staršev.Na žalost.
[/quote]
Tule še en glas za to, da si ti tista, ki se mora zamisliti. Ta jeza do staršev ima svoje korenine točno v tem, kar ti tukaj zagovarjaš, kako se krasno obnese.

Stokate in jamrate, zakaj še enega otroka.In če bi bilo razumsko – ena tam sploh ne bi imela otrok.

Potem pa udrihate čez vzgojiteljice in učiteljice.
Saj ni res – pa je! Doma še enega ne morete lajdat, one morajo pa imeti vsak dan 24 vaših sončkov, za katere komaj čakate, da jih oddate.In jih imate zato, ker jih imajo sosedovi in da ste družina.

Kaj naj se zamislim? Če imaš ti s svojimi starši slabe izkušnje, moraš razčistiti z njimi.Prav tako razčisti z njimi, če so bili lažnivi.
Preberi še enkrat napisano.Iz tebe prav bruha jeza do tvojih staršev.Na žalost.
[/quote]
Tule še en glas za to, da si ti tista, ki se mora zamisliti. Ta jeza do staršev ima svoje korenine točno v tem, kar ti tukaj zagovarjaš, kako se krasno obnese.
[/quote]

Vsevedna teta, večkrat se strinjam s tabo.Zdaj pač ne.
Tudi ti imaš svoja močna področja.In šibka…

Tule še en glas za to, da si ti tista, ki se mora zamisliti. Ta jeza do staršev ima svoje korenine točno v tem, kar ti tukaj zagovarjaš, kako se krasno obnese.
[/quote]

Vsevedna teta, večkrat se strinjam s tabo.Zdaj pač ne.
Tudi ti imaš svoja močna področja.In šibka…
[/quote]

to je tako kot bi modremuvalu skušal kaj dopovedat o ženskah…………