Z mano je prekinila stike
Stara sem 25 let. Ravno sem uspešno zaključila študij, zaposlili pa so me v podjetju, kjer sem vsa ta leta delala. V tem času mi je uspelo na kupček spraviti nekaj denarja, pokojni oče mi je zapustil malo premoženje, kar mi je zmanjkalo pa je primaknila babica in tako sem postala ponosna lastnica majhnega stanovanja. O tem sem sanjala od kar je umrl oče. Moja mama po njegovi smrti postala prav bolestno obsedena z nadzorom. Na nek način jo poskušam razumeti, a me vseeno ubija. Najhuje mi je bilo, ker doma nisem imela več nobene zasebnosti. Prisluškovala je mojim pogovorom, vse živo zasliševala moje prijatelje, najhuje pa mi je bilo, ker mi je stikala po mojih osebnih stvareh. Obrnila mi je vse omare, predale, torbico. Ko sem sem jo seznanila z selitvijo, me je dala na ignor, ko sem se odselila je z mano prekinila vse stike. Klice mi zavrača, prav tako maile in pisma. Ko sem jo čakala pred blokom, se je enostavno obrnila stran in šla v drugo smer. Niti pogovorili se nisva, samo vse stike z mano je pretrgala. Takega odnosa z mamo si ne želim. Zdi se mi da pri njej ne gre samo za užaljenost ali zamero, mislim, da gre za bolezen pa ne vem kako naj ji pomagam ali za začetek kako naj se ji sploh približam.
ne vem kako naj ji pomagam ali za začetek kako naj se ji sploh približam.
—
za začetek bi bilo fajn, če bi ti razumela, da je mama tista,
ki bi se morala truditi za odnos s tabo, ne ti.
ona je tvoja mama, ona mora biti tam zate, za tvoja čustva,
ne ti za njo.
potem pa še eno dejstvo: mama ti s svojim vedenjem nabija občutke krivde.
s tem ti sporoča naslednje:
si me prizadela, ker si se odselila na svoje.
ti moraš biti pod mojo popolno kontrolo celo življenje.
ti moraš vsako sekundo skrbeti zame, sedaj ko očeta ni.
ti moraš poskrbeti, da se jaz se bom slabo počutila, če ne te bom ignorirala.
ti moraš biti samo moja.
ti nimaš pravice do svojega življenja.
ti moraš živeti zame!
take mame ustvarijo čustvenega invalida.
človek ne odraste, si ne najde partnerja, živi za starše.
predlagam, da vložiš še v tvojo srečo
in greš na en sklop psihoterapije, kjer se boš naučila
TI mami postaviti meje,
počistiti kar ti je do sedaj škodilo,
in potem zaživeti.
Ja očitno nekaj časa do prostovoljnega soočenja še ne bo prišlo. Se boš morala obrnit na koga izmed bližnjih sorodnikov (sestrična, teta ali kaj podobnega, kdor ima pač kake redne stike z njo) da ti malo zmehča teren oz da sploh pri njej načne to temo, pa bo potem sčasoma mogoče lažje….
Kaj pa v času ko si živela doma…..a si se postavila zase in za svojo zasebnost ali si mirno to prenašala in čakala, da greš stran?
Ko se pri denarju ali premoženju začne. Če si šla in ti ni mar za premoženje, ga daj njej, če želiš imeti mir. Tebi so dali vse, kar tvoji mami niso. Taki odnosi so ponekod med sorojeniki.
Ko ste že pri videnjih, kako je prav njena mama ala slaba – a tega, da bi se njeni starci, predno so tole gospodično vkovali v nebo, to mamo pa v greznico, je pa vse ok? Torej, šlihtanje odnosov se kreše najprej od njenih tastarih naprej, nato pa še od tastare na tamlado, ki jo ima. Zakaj bi moral biti ravno kdo bolan? Očitno so vsi toksični v takem odnososlovju. Je pa zanimivo, da neko hči zanima šele takrat, ko dobi vsa materialna sredstva, pred tem pa dopusti, da je njena mati celo zdrava. Dokler ne doseže svojega. Vse je malo toksično. Torej, ne gre kazati zgolj na eno plat, kot je izpostavljeno. Zamer je pa toliko, kolikor in še več je avtorica zapisala. Iz vseh strani.
To je odlučno in zdravo in naravno
A misliš, da te bo mama do konce življenja dojila.? Odrasti. Postavi se na svoje noge. Eni se do smrti visijo mama na kikli. Najdi kolegico in kakega fanta. Otroke umej. Mamo pusti na miru. Za kako uro ji daj vnuka za pazit, to je to. Poglej mačke in koze in boš videla.
Senza736, 10.01.2022 ob 18:41
Jep, jaz tudi mislim, da ti na tak način poskuša spodbuditi slabo vest, ker si se uspela distancirati od nje.
Se strinjam. Mama ti nabija slabo vest, ti pa to kupuješ. Daj vama malo lufta. Če te ona odklanja, reci OK, če tako hočeš, pa naj bo tako. In potem ji daj mir nekaj mesecev ali vsaj 1 leto, boš videla, če te bo poskušala kontaktirati. Če te ne bo, jo pusti pri miru.
Posveti se SVOJEMU življenju in se ne obremenjuj z manipulatorsko mamo.
Hči, 09.01.2022 ob 22:56
Stara sem 25 let. Ravno sem uspešno zaključila študij, zaposlili pa so me v podjetju, kjer sem vsa ta leta delala. V tem času mi je uspelo na kupček spraviti nekaj denarja, pokojni oče mi je zapustil malo premoženje, kar mi je zmanjkalo pa je primaknila babica in tako sem postala ponosna lastnica majhnega stanovanja. O tem sem sanjala od kar je umrl oče. Moja mama po njegovi smrti postala prav bolestno obsedena z nadzorom. Na nek način jo poskušam razumeti, a me vseeno ubija. Najhuje mi je bilo, ker doma nisem imela več nobene zasebnosti. Prisluškovala je mojim pogovorom, vse živo zasliševala moje prijatelje, najhuje pa mi je bilo, ker mi je stikala po mojih osebnih stvareh. Obrnila mi je vse omare, predale, torbico. Ko sem sem jo seznanila z selitvijo, me je dala na ignor, ko sem se odselila je z mano prekinila vse stike. Klice mi zavrača, prav tako maile in pisma. Ko sem jo čakala pred blokom, se je enostavno obrnila stran in šla v drugo smer. Niti pogovorili se nisva, samo vse stike z mano je pretrgala. Takega odnosa z mamo si ne želim. Zdi se mi da pri njej ne gre samo za užaljenost ali zamero, mislim, da gre za bolezen pa ne vem kako naj ji pomagam ali za začetek kako naj se ji sploh približam.
Ufff, distanciraj se od tega stresa, za tvoje dobro. Mama je očitno imela travmo v svoji mladosti, s svojo materjo, stašema. Tako se mati ne sme obnašati do svojega otroka. Ker je izgubika svojega moža, ki ga je verjetno imela pod psiho nadzorom, komando,nosila gate v zvezi, je sedaj tako -želi to prenesti nate. Distanciraj, ker boš psiho njena žrtev, če se ji boš pustila. Postavi meje.soft, na začetku, če ne bo šlo z lepa, prekini, za nekaj mesecev. Potem pa s pogovorom daj vedeti, da te ne bo tako kontrolirala, na soft, prijazno, brez krega. Ona je v pishičnem šoku po tem, ko je izgubila moža, tvojega očeta in nima sedaj nikogar pri roki, da bi ga tako “psihirala”. Odrasla oseba si. Res je, je tvoja mati – ampka: nobene pravic e ti nima tega tako početi samo zato, ker je tvoja mati. Glavo pokonci in vse dobro.
njeno mater “žre”, ker ji je oče ( njen bivši mož) zapustil premoženje, ne njej, da ji ona ne more odrejati, dokler je še živa; gre torej tudi za tipično zavist, razočaranje, da je raje zapustil hčerki, kot še živi ženi To pove veliko- da je bila zagotovo tudi do njega “zmaj” in ji ni zaupal premoženja – ni bil prepričan, da bo hči potem po njegovi smerti sploh kaj lahko dobila. On je že vedel, da je tako naredil, kot je. Zaščitil je hči pred tako materjo.
tega je veliko, 11.01.2022 ob 08:15
njeno mater “žre”, ker ji je oče ( njen bivši mož) zapustil premoženje, ne njej, da ji ona ne more odrejati, dokler je še živa; gre torej tudi za tipično zavist, razočaranje, da je raje zapustil hčerki, kot še živi ženi To pove veliko- da je bila zagotovo tudi do njega “zmaj” in ji ni zaupal premoženja – ni bil prepričan, da bo hči potem po njegovi smerti sploh kaj lahko dobila. On je že vedel, da je tako naredil, kot je. Zaščitil je hči pred tako materjo.
za Senza736
Avtorica, preberi si še tole:
no, 10.01.2022 ob 06:38
ne vem kako naj ji pomagam ali za začetek kako naj se ji sploh približam.
—
za začetek bi bilo fajn, če bi ti razumela, da je mama tista,
ki bi se morala truditi za odnos s tabo, ne ti.
ona je tvoja mama, ona mora biti tam zate, za tvoja čustva,
ne ti za njo.
potem pa še eno dejstvo: mama ti s svojim vedenjem nabija občutke krivde.
s tem ti sporoča naslednje:
si me prizadela, ker si se odselila na svoje.
ti moraš biti pod mojo popolno kontrolo celo življenje.
ti moraš vsako sekundo skrbeti zame, sedaj ko očeta ni.
ti moraš poskrbeti, da se jaz se bom slabo počutila, če ne te bom ignorirala.
ti moraš biti samo moja.
ti nimaš pravice do svojega življenja.
ti moraš živeti zame!
take mame ustvarijo čustvenega invalida.
človek ne odraste, si ne najde partnerja, živi za starše.
predlagam, da vložiš še v tvojo srečo
in greš na en sklop psihoterapije, kjer se boš naučila
TI mami postaviti meje,
počistiti kar ti je do sedaj škodilo,
in potem zaživeti.
jaz se strinjam … avtorica, poskrbi zase in za svojo mentalno zdravje, ne dovoli, da te to iztiri, čeprav verjamem, da ti je hudo. A poskrbi zase … pojdi do svetovalca, terapevta .. mama je tista, ki tudi potrebuje strokovno pomoč, a ti si tista, ki mora zdaj zase poskrbeti, da ne padeš v vrtinec sekiranja, obremenjevanja, krivde … mogoče mami le napišeš, da jo imaš rada in da si želiš z njo normalnega odnosa in da ko bo pripravljena na to, naj te poišče … ali pa še tega ne napišeš, ampak res najprej poskrbiš zase in za svojo notranjo ravnovesje, moč, samozavest … pa se potem odločiš, kako in kaj … vse dobro ti želim 🙂