Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek Z možem se nisva nikoli zaljubila, najin zakon je kot posel

Z možem se nisva nikoli zaljubila, najin zakon je kot posel

Z možem se nisva nikoli zaljubila. Spoznala sva se preko posla in ker sva se tu zares dobro ujela, sva kar spontano prešla v zvezo. Zgodilo se je na poslovni poti, čisto naravno, brez metuljčkov ali velikih besed in dejanj.

Zdaj sva skupaj že 25 let. Zadnja leta sicer vsak od naju živi po svoje in si dovoliva zakonsko svobodo, kar pomeni, da nobeden ne sitnari. Sicer si nisva nikoli zares postavila pravil ali povedala, kaj pričakujeva drug od drugega, kar nekako sva se sporazumela brez besed. Mož je do mene spoštljiv in vljuden, a, ravno zato, ker se ne pogovarjava o najinem odnosu, ne vem, kaj vse on počne, ko me ni. Od kolegov slišim, da jih zdaj mikajo mlajše, a da preveč stanejo, vendar ima moj mož dovolj, je preskrbljen, tako da mu to verjetno ne bi bila ovira.

Sama trenutno nimam zveze poleg moža, a sem nekako prazna in naveličana tega načina. Rada bi doživela še kaj, preden ostarim. Pred časom sem se vpisala na tečaje, kjer se učim duhovnih vaj. Vse bolj spoznavam, da živiva življenje, ki to ni. Imava vse, a ni tistega pravega občutka. Da nekomu pripadam. Možu sem omenila razhod, in se strinja. Kot bi šel v trgovino po kruh. Takoj je bil za.

Otrok skupnih nimava, jaz imam enega od prej. Ne vem. Počutim se samo. In sploh ne vem, s kom sem toliko let živela. Mogoče naju je najina svoboda uničila. Ne vem več, ali sem sploh še sposobna biti v normalni zvezi z normalnim načinom življenja. Prosim vas za komentar in nasvet. Ali je že prepozno? Naju je udobje uničilo?

Ti in tvoj mož imata v glavi čustveno praznino. Čustveno mrtva in otopela sta, kot robota, ni čudno, da sta dobra v poslu.

Nikoli ni prepozno

mora biti kar šok, da tole ugotoviš po toliko letih mrtvaštva. Bolje pozno kot nikoli.

Nevem v kakšni coni udobja govoriš, o tej, da živiš z mrličom in si sam mrlič je težko reči življenje.

Prvič v življenju raziskuješ sama sebe, le nadaljuj v tej smeri. Kmalu boš videla, da je življenje veliko boljše živeti, čeprav pride z občasnimi slabimi trenutki. Ni mavrice brez dežja, a za lepoto marvice se splača biti moker.

Kaj jokaš potem? Saj ti je dosti vseeno.kakor koli obrneš

To je skopirano od nekod, se vidi po tekstu.

Tole je pisala Telebajsika.

 

Je že povedala, da v Aleša Musarja nikoli ni bila zaljubljena, on pa tudi ne vanjo. To slednje je razumljivo, saj ni v njej nič ženstvenega.

sta umetna inteligenca 

Sama si želela razhod, sedaj je pa narobe ker se on strinja. Kaj sploh hočeš? Nikoli ne bi bil v zvezi, če bi partnerica hotela razhod, ne pravim, da bi mi bilo všeč, vendar če oba nista za zvezo, je razhod edina rešitev

Vi2 mislita samo na denar na zakon pa pozabila..skupaj 25 let in se ne ljubiti 😱😱😱😱halo

Po 25 letih ni isto kot takrat ko sta se spoznala. Midva sva že tudi dolgo v vezi in tudi ni več tistih strasti. Če si z nekom tako dolgo skup, si se nanj že navezal. To ne bodo nikoli razumeli tisti, ki se že po enem letu naveličajo partnerja

Odgovor na objavo uporabnika
Naveličana722, 12.04.2023 ob 12:00

Z možem se nisva nikoli zaljubila. Spoznala sva se preko posla in ker sva se tu zares dobro ujela, sva kar spontano prešla v zvezo. Zgodilo se je na poslovni poti, čisto naravno, brez metuljčkov ali velikih besed in dejanj.

Zdaj sva skupaj že 25 let. Zadnja leta sicer vsak od naju živi po svoje in si dovoliva zakonsko svobodo, kar pomeni, da nobeden ne sitnari. Sicer si nisva nikoli zares postavila pravil ali povedala, kaj pričakujeva drug od drugega, kar nekako sva se sporazumela brez besed. Mož je do mene spoštljiv in vljuden, a, ravno zato, ker se ne pogovarjava o najinem odnosu, ne vem, kaj vse on počne, ko me ni. Od kolegov slišim, da jih zdaj mikajo mlajše, a da preveč stanejo, vendar ima moj mož dovolj, je preskrbljen, tako da mu to verjetno ne bi bila ovira.

Sama trenutno nimam zveze poleg moža, a sem nekako prazna in naveličana tega načina. Rada bi doživela še kaj, preden ostarim. Pred časom sem se vpisala na tečaje, kjer se učim duhovnih vaj. Vse bolj spoznavam, da živiva življenje, ki to ni. Imava vse, a ni tistega pravega občutka. Da nekomu pripadam. Možu sem omenila razhod, in se strinja. Kot bi šel v trgovino po kruh. Takoj je bil za.

Otrok skupnih nimava, jaz imam enega od prej. Ne vem. Počutim se samo. In sploh ne vem, s kom sem toliko let živela. Mogoče naju je najina svoboda uničila. Ne vem več, ali sem sploh še sposobna biti v normalni zvezi z normalnim načinom življenja. Prosim vas za komentar in nasvet. Ali je že prepozno? Naju je udobje uničilo?

Ne kompliciraj. Zveze, kjer doživljaš kemijo, so toksične. Ti pa imaš ljubi mir. Jaz bi bila vesela takšne zveze.

Dopolnili ste 50 let in vas je prešinilo, da je več kot pol življenja za vami, da nimate volje po učenju, da je katastrofalno težko kaj novega začeti, da bi radi še kaj doživeli in da je obstoječe prazno?

Prespi, sprejmi kar ti je življenje dalo in presekaj korenino neukoreninjenosti prednikov.

Po 50-tem letu naj se človek, z vso pravico, (ponovno) prične ukvarjati z duhovnostjo in ko začne naj vztraja, da traja. Ko boste dokazali vztrajnost bodo zadeve trajale, dokler pa boste preklapljali med dejavnostmi bodo tudi zadeve kazale obraz nestalnosti. V duhovnosti pojdite v globino, tja kjer se zavest nadaljuje, tudi ko vse zemeljsko mine.

Morda pa govorim le sam sebi. Le (svojim) čevljem sodi naj kopitar.

Vse dobro.

Da, si oz. sta prepozna za vse in tudi v drugih vezah, če jih boš imela bo tako.

To si želela imeti. To si imela. V čem je problem in zakaj jamraš.

Kje si bila 15 let ko si bila diva po smučiščih, plažah in se dajala dol z kdo ve kom. Zdaj pa jok.

Z možem nimata skupnih otrok. Čudno. Že to pokaže, da vaju nič ne veže. Si sploh ne predstavljam, kako prazen zakon je to. Zdaj boš težko našla v redu človeka, ampak saj tudi ti nisi v redu. Vseskozi si moža varala.

Petkova zgodbica? 😀

Sicer je pa dost zakonov takih, nič posebnega. No, ponekod je še kreg in zamere, vsaj tega nimata.

Za ljubezen zrel človek ne potrebuje zaljubljenosti, ima pa človeka ravno tako lahko rad in ga spoštuje. To je dovolj za dobro zvezo. Problem današnje družbe pa je ravno v tem, da mislijo, da je zaljubljenost ljubezen.

Boga oba.Ne vesta kaj je ljubezen.To zagotovo ni.

Dober zapis,meni osebno zelo poznano ,ker se počutim popolnoma isto- rečejo ti !pa vse imaš…;,a dejansko nimaš tistega kar si res želiš,nekaj kar se ne kupi,kar se ne more pokazati…žalostno ,pa vendar ste se VI dobro odločili in čestitke za pogum….

New age zakon, bila nanj ga zelo ponosna, sedaj pa vidite da so tradicionalne vrednote, kot je ljubezen ,predanost monogamija in otroci, edina garancija za srečno življenje in dober zakon. Vse ostalo so floskule in bluzenje.  Že naslov pove da je bilo z vama v začetku nekaj hudo narobej.

Daj no se bosta že normalo zmenila, da gresta po svoje in si premoženje razdelita, da bo obema dobro. Saj vidita, da to nikamor ne pelje.

lahko se je avotorica že ločila v 10 dneh od napisanega komentarja ampak v življenju je prvo treba spoznati svojo strast, takšno al dugačno.., vama se je pač poklopilo v določenem trenutku za življenje v dvoje ampak strastnemu življenju pa oba niti blizu nista bila v življenju, tud z drugimi modeli.. on je ziher kje drugje komot probal vroč sex, če ima dost keša… Ti pa probej z duhovnostjo. Če te je šokiral zaradi tega, ker je bil takoj za ločitev, si verjela da ti je bil zvest kljub dogovoru da sta svobodna..

Midva isto, nekje sva se izgubila, živiva drug mimo drugega, sva 50 +,  se ločujeta.

Tko kot cca 80 posto zakonov.. pac duse prodate za kes materialno udobje in je razumljivo da ste na konc kljub temu prazni.. in ta leta niso noben dokaz zakona ker ste v takih kvazi zakonih sami bludnici, ki prvo sebe varajo nato zakonca..

Seveda pa ni nikoli prepozno reci ne in iti ven iz tega pakta z devilom.. ter se postavit zase ter zazivet polno in mirno pa cetudi z manj dohodki in samski.

New Report

Close