Z možem se nisva nikoli zaljubila, najin zakon je kot posel
Z možem se nisva nikoli zaljubila. Spoznala sva se preko posla in ker sva se tu zares dobro ujela, sva kar spontano prešla v zvezo. Zgodilo se je na poslovni poti, čisto naravno, brez metuljčkov ali velikih besed in dejanj.
Zdaj sva skupaj že 25 let. Zadnja leta sicer vsak od naju živi po svoje in si dovoliva zakonsko svobodo, kar pomeni, da nobeden ne sitnari. Sicer si nisva nikoli zares postavila pravil ali povedala, kaj pričakujeva drug od drugega, kar nekako sva se sporazumela brez besed. Mož je do mene spoštljiv in vljuden, a, ravno zato, ker se ne pogovarjava o najinem odnosu, ne vem, kaj vse on počne, ko me ni. Od kolegov slišim, da jih zdaj mikajo mlajše, a da preveč stanejo, vendar ima moj mož dovolj, je preskrbljen, tako da mu to verjetno ne bi bila ovira.
Sama trenutno nimam zveze poleg moža, a sem nekako prazna in naveličana tega načina. Rada bi doživela še kaj, preden ostarim. Pred časom sem se vpisala na tečaje, kjer se učim duhovnih vaj. Vse bolj spoznavam, da živiva življenje, ki to ni. Imava vse, a ni tistega pravega občutka. Da nekomu pripadam. Možu sem omenila razhod, in se strinja. Kot bi šel v trgovino po kruh. Takoj je bil za.
Otrok skupnih nimava, jaz imam enega od prej. Ne vem. Počutim se samo. In sploh ne vem, s kom sem toliko let živela. Mogoče naju je najina svoboda uničila. Ne vem več, ali sem sploh še sposobna biti v normalni zvezi z normalnim načinom življenja. Prosim vas za komentar in nasvet. Ali je že prepozno? Naju je udobje uničilo?
mora biti kar šok, da tole ugotoviš po toliko letih mrtvaštva. Bolje pozno kot nikoli.
Nevem v kakšni coni udobja govoriš, o tej, da živiš z mrličom in si sam mrlič je težko reči življenje.
Prvič v življenju raziskuješ sama sebe, le nadaljuj v tej smeri. Kmalu boš videla, da je življenje veliko boljše živeti, čeprav pride z občasnimi slabimi trenutki. Ni mavrice brez dežja, a za lepoto marvice se splača biti moker.
Naveličana722, 12.04.2023 ob 12:00
Z možem se nisva nikoli zaljubila. Spoznala sva se preko posla in ker sva se tu zares dobro ujela, sva kar spontano prešla v zvezo. Zgodilo se je na poslovni poti, čisto naravno, brez metuljčkov ali velikih besed in dejanj.
Zdaj sva skupaj že 25 let. Zadnja leta sicer vsak od naju živi po svoje in si dovoliva zakonsko svobodo, kar pomeni, da nobeden ne sitnari. Sicer si nisva nikoli zares postavila pravil ali povedala, kaj pričakujeva drug od drugega, kar nekako sva se sporazumela brez besed. Mož je do mene spoštljiv in vljuden, a, ravno zato, ker se ne pogovarjava o najinem odnosu, ne vem, kaj vse on počne, ko me ni. Od kolegov slišim, da jih zdaj mikajo mlajše, a da preveč stanejo, vendar ima moj mož dovolj, je preskrbljen, tako da mu to verjetno ne bi bila ovira.
Sama trenutno nimam zveze poleg moža, a sem nekako prazna in naveličana tega načina. Rada bi doživela še kaj, preden ostarim. Pred časom sem se vpisala na tečaje, kjer se učim duhovnih vaj. Vse bolj spoznavam, da živiva življenje, ki to ni. Imava vse, a ni tistega pravega občutka. Da nekomu pripadam. Možu sem omenila razhod, in se strinja. Kot bi šel v trgovino po kruh. Takoj je bil za.
Otrok skupnih nimava, jaz imam enega od prej. Ne vem. Počutim se samo. In sploh ne vem, s kom sem toliko let živela. Mogoče naju je najina svoboda uničila. Ne vem več, ali sem sploh še sposobna biti v normalni zvezi z normalnim načinom življenja. Prosim vas za komentar in nasvet. Ali je že prepozno? Naju je udobje uničilo?
Ne kompliciraj. Zveze, kjer doživljaš kemijo, so toksične. Ti pa imaš ljubi mir. Jaz bi bila vesela takšne zveze.
Dopolnili ste 50 let in vas je prešinilo, da je več kot pol življenja za vami, da nimate volje po učenju, da je katastrofalno težko kaj novega začeti, da bi radi še kaj doživeli in da je obstoječe prazno?
Prespi, sprejmi kar ti je življenje dalo in presekaj korenino neukoreninjenosti prednikov.
Po 50-tem letu naj se človek, z vso pravico, (ponovno) prične ukvarjati z duhovnostjo in ko začne naj vztraja, da traja. Ko boste dokazali vztrajnost bodo zadeve trajale, dokler pa boste preklapljali med dejavnostmi bodo tudi zadeve kazale obraz nestalnosti. V duhovnosti pojdite v globino, tja kjer se zavest nadaljuje, tudi ko vse zemeljsko mine.
Morda pa govorim le sam sebi. Le (svojim) čevljem sodi naj kopitar.
Vse dobro.
lahko se je avotorica že ločila v 10 dneh od napisanega komentarja ampak v življenju je prvo treba spoznati svojo strast, takšno al dugačno.., vama se je pač poklopilo v določenem trenutku za življenje v dvoje ampak strastnemu življenju pa oba niti blizu nista bila v življenju, tud z drugimi modeli.. on je ziher kje drugje komot probal vroč sex, če ima dost keša… Ti pa probej z duhovnostjo. Če te je šokiral zaradi tega, ker je bil takoj za ločitev, si verjela da ti je bil zvest kljub dogovoru da sta svobodna..
Tko kot cca 80 posto zakonov.. pac duse prodate za kes materialno udobje in je razumljivo da ste na konc kljub temu prazni.. in ta leta niso noben dokaz zakona ker ste v takih kvazi zakonih sami bludnici, ki prvo sebe varajo nato zakonca..
Seveda pa ni nikoli prepozno reci ne in iti ven iz tega pakta z devilom.. ter se postavit zase ter zazivet polno in mirno pa cetudi z manj dohodki in samski.