Z muko iti na šiht
Delo mi je v veselje, kar je v bistvu problem, ker se mu preveč posvečam. Je pa tudi plača, tako da ni zaman 🙂
Po študentskem delu brezveznih del nisem več delal, je pa res, da sem vsaka 3 leta zamenjal, ne samo delo, ampak tudi državo in kontinent. In vedno ko sem šel, mi je bilo žal, da zapuščam tisto službo…
Vsako jutro, ko se peljem v službo, se v mislih zahvalim za službo in plačo, saj mi omogoča lepo življenje. Zavedam se koliko ljudi je brez služb, ki bi radi bili na mojem delovnem mestu pa nimajo šanse.
Potem pozdravim sodelavce in komu častim kavico oz jo kdo meni. Če debate, med delom, nanesejo na jamranje in obrekovanje, spremenim temo in raje povem kakšen vic ali kaj veselega pa smo dobre volje. Vztrajno zoprnim ljudem se izognem in pozornost raje dam ljudem, ki so v redu.
Ne delam zaradi drugih, ampak zaradi sebe. Ničesar nisem drugim dolžna, ampak sebi. Tudi za ustvarjanje dobrih delovnih pogojev rabiš kreativnost.
Moškim je bistveno lažje dobit službo kot ženskam. Moški gre lahko ploščice polagat, tovornjak furat, inštalirat itd., vsaka ženska pa ni usposobljena za take stvari. Potem so tukaj pa še otroci, sem bila na razgovoru za službo, ki sem si jo zelo želela, prava izobrazba, izkušnje itd, zmotilo jih je pa to, ker še nimam otrok,in so sklepali da jih bom v bodoče imela. In so mi rekli da raje zaposlijo osebo, ki ima že otroke, ker si oni lažje privoščijo kakšen dan bolniške kot pa leto dni porodniške. Ni vse tako rožnato. Išče se pa večinoma gostilniški kader, čistilke in delo v proizvodnji, takšna dela me pa niti malo ne veselijo, bi še z večjo muko hodila v službo
Če se malce ozremo po ključni značilnosti, nekako temelju naše ekonomije, bi to mogli strniti v ugotovitev, da je temelj prisile v „zaklepanju hrane“, oz. širše, v onemogočanju dostopa do virov. Kar je v srzi temeljna razlika med tekmocalnostjo in vojno. Tekmovanje temelji na enakih predispozicijah, enakih razpolozljivih virih, medtem ko je namen vojne iztrebljanje z izčrpavanjem, ki temelji na onemogočanju dostopa do virov (najprej hrane in vode).
Poskusite si za trenutek predstavljati vse zivali tega planeta, ki ne poznajo koncepta zaklepanja hrane. Predstavljajte si za trenutek, da bi mogli svobodno nabirati vse plodove zemlje, jih svobodno vzgajati kjerkoli in bi mogli svobodno loviti divjad po gozdovih, svobodno kopati glino za opeko, svobodno sekati drevje za pohištvo in kurjavo,… bi še vedno ob svobodi dostopa do virov delali po osem in več ur na dan in če da, ali bi delali isto delo, kot ga delate?
Bravo za ta zapis! Tudi jaz sem prišel do podobnega zaključka. Vprašajmo pa se, zakaj si je nekdo vzel pravico, da nam omejuje dostop do virov. Nihče jih namreč ni ustvaril, torej si jih nihče ne sme lastiti in nam jih prodajati v zameno za sužnjevanje. Kako lahko pristajamo na to?
[/quote]
ker smo različno močni v družbi ☺
enako kot npr. enemu športniku priznamo 100x višjo plačo kot njegovemu kljubskemu soigralcu
ali pa, da 1. dobi več točk, denarja, slave, pozornosti … kot 2.
Desi, zelo lep zapis in res je tako. Danes pa imamo podjetja, ki plačajo zelo malo za vrtanje in kopanje raznih surovin, prodajajo nam pa po 50x ceni.
Zakaj ima nekdo dostop, do vrtanja pitne vodne, nafte, zlata,.. medtem ko drugi tega nimamo. A so oni kaj več kot mi?
[/quote]
sprijazni se: ja, so več kot “mi” ali drugi ☺
predvsem pa obvladujejo ozemlje, pod katerim so te dragocenosti – tudi s pomočjo “prijateljev”, ki imajo političen vpliv, močno vojsko …
Oglej si zgodbo o Nestle … firma z največ pravicami črpanja vode
sprijazni se: ja, so več kot “mi” ali drugi ☺
predvsem pa obvladujejo ozemlje, pod katerim so te dragocenosti – tudi s pomočjo “prijateljev”, ki imajo političen vpliv, močno vojsko …
Oglej si zgodbo o Nestle … firma z največ pravicami črpanja vode
[/quote]
Družba je tudi umeten konstrukt.
Ali kot pravijo, Zemlja lahko nahrani vse lačne, ne more pa nikoli zadovoljiti vseh pohlepnih.
Men samo delo ni problem,mi pa nadrejeni gre na jetra…recimo je nas zatozil da smo na telefonih in da naj nam trga od plac, medtem ko on vsak dan ampak resno vsak dan v sluzbi ima pogovor dolg po 1 uro za svoje potrebe…seveda med tem ko se ni direktorja v sluzbi…naredi ne nic niti malice si ne pokrije kar je se sam direktor 1x trdil svojim prijateljam…seveda da o olaci ne govorimo ker dobi veliko vec za nedelo in zlehtnobo…nikjer vec ni dobro
eh delali bo po 18 ur na dan, če bi vsak delal vse stvari zase. seveda tudi živali tekmujejo za hrano in prostor. vsaka oslabela žival je hitro plen druge.
[/quote]
Seveda. Oslabela zival je hrana (in ne zrtev) druge. Na ta način se genetski material neke vrste ves čas izboljšuje. Mi (kot kultura) pa smo zgradili druzbo, v kateri se oslabeli s pomočjo prisile ohranjajo pri zivljenju, medtem ko se sposobne posameznike iztreblja (če ne pristanejo na igro). Uvedli smo zakone, za katere vnaprej vemo, da se bodo kršili in prisilo za sankcioniranje kršiteljev, namesto da bi se ukvarjali s saniranjem posledic kršitve. Taki zakoni so povsem nefunkcionalni in ne sluzijo zivljenju, temveč zgolj ohranjanju sistema.