Z otroki na Rožnik – na kres?
Tuhtam in tuhtam, pa se ne morem odločit. Doma imamo 4,5 letnika in 6 letnico in letos nas je prijelo, da bi šli pogledat kres na Rožnik (parkrat na leto, ob izjemnih priložnostih, sta pokonci tudi do poznih ur, ki bi jih ta podvig zahteval, in to brez problema, če je akcija). A je katera že bila z otroki primerljive starosti?
Sama imam na kresovanja na Rožniku iz otroških let OK spomine (čeprav sem bila verjetno starejša od mojih otrok, ko smo hodili gor). Če pa se spomnim zadnjih nekaj obiskov (menda iz študentskih časov), pa mi pred oči pride le kup nagužvanih in že bolj ali manj okroglih ljudi… Je pa spet res, da kot študentje nismo gledali kresa, ampak smo se muvali bolj po tistem delu s stojnicami, tudi mi bolj ali manj polni pivca…
Torej, kaj mislite?
A si nora ? Ce povzamem poste zadnjih dni, vam grozi en kup nevarnosti. Od tega, da lahko srecas kaksno, ki ti jih bo napela, da si ob tej uri zunaj pa do druge, ki ti bo povedala, da tam vsi kadijo in pijejo in da otroci pri tej staroste tega se ne smejo gledati kaj sele vohati. Lahko se ti zgubita, dobita klopa, jih opece sonce ali kres, se stopita, ce bo slucajno dezevalo, tudi luna dela svasta pa tega se ne vemo……Pol naj ju pa se prime lulat in nimas kam, ker so WC tako umazani, da niso za otroke. Ce pa greste v naravo, se pa lahko mal polulata po cevljih in smo tam. Tega zaboga ne spravis ven. Smrdi, da je treba cevlje stran vres.
Ce pa ju pustis doma, lahko zgori hisa in bo potem tisti kriv, ki jih je cuval. Lahko, da bo ravno takrat tisti katastrofalni potres ti ga bos pa zingala na kresovanju.
Jaz bi res dobro premislila.
Ha, ha, ha, Budna! Za pozno uro sem se opravičila, kajenje na svežem zraku pa menda le ni tako hudo… Lulamo tudi v naravi, polulane čevlje operemo z vodo in navadno žajfo, klopi so povsod, kakšen roštilj tudi kdaj zakurimo na vrtu in takrat, pa še kdaj poleg, zavohata tudi kak alkoholni hlap, v dežju ne bomo rinili gor…
Ne, resno! V bistvu me najbolj zanima problem gužve. Ja, vključno z možnostjo, da se izgubita (imamo namreč enega zelo pogumnega gusarja/Herkula/Spidermana/viteza). Saj mene (zaradi mene same) tudi ne mika gor. Ampak je pa to en del utripa mesta, v katerem živimo. Zato sem tudi zavrgla idejo o tem, da bi iskali kakšno varianto izven Ljubljane (derseto, vseeno hvala za predlog) – kaj vem, jaz kot Ljubljančanka sem, če že sem kresovala, to počela na Rožniku…čeprav mi je jasno, da to ni ravno neka idila…
Ja, Budna je malo strpala skupaj poste zadnjega tedna in nas nasmejala
Glede kresa pa takole… Sicer tega na Rožniku ne poznam, a verjamem, da zna biti še in še gneča in verjetno tudi zame ne bi bilo, kaj šele za otroke, saj kot pišeš, je to nek “simbol” prvomajske Ljubljane.
Kljub temu, da zavračaš to možnost, bi sama na tvojem mestu otroka peljala pogledat kres nekje izven Ljubljane, da otroka kljub vsemu vidita kres, a se izognete gneči ipd.
Imam 5,5 letnika, ki bi znal biti, kot tvoj pogumnež in bi res premislila kam in kako…
Lepe prihajajoče praznike!
Vladka
No mi smo lani bili z 5,5 letnikom in je bilo ok. Gor smo šli okoli 8 zvečer, se sprehodili okoli in ob 9.00 so prižgali kres, pogledali zadevo in čez kakšnih 20 minut odšli nazaj domov. Gužve takrat še ni bilo hude, res pa je, da smo ga držali za roko in ne spustili niti za minutko.
Tudi tistih okroglih in napitih še ni bilo ker je bilo zgodaj.
Mogoče, če bo lepo vreme gremo letos spet.
lepe praznike