Mi smo bili dober teden v bolnici, pa me zanima, kako je z bolniško. Ali mi kot doječi materi pripada bolniška za čas, ki sem ga preživela z otrokom v bolnici ali ne? Dobila sem namreč povsem nasprotujoče si informacije, pa me resno skrbi, kako bo s tem (še nismo bili na kontroli). Zna se zgoditi, da mi v službi dopusta ne bi odobrili…

Bolniški stalež pripada za dan, ko greš z otrokom v bolnico in dan, ko se vračaš domov, za ostale dni žal ne. Tudi sama menim, da bi bilo nujno spremeniti ta zakon, še sploh glede na to, da poudarjajo, kako pomembna je bližina staršev ob bolnem otroku.
Žal ti tu dejstvo, da še dojiš verjetno ne bo kaj dosti pomagalo, saj je otrok očitno že starejši od enega leta (če že delaš) in že uživa tudi drugo hrano. Ne, nisem nasprotnik dojenja (sem dojila do 3-ega leta otrokove starosti), ampak to je (kruta) resnica sedanjega zakona…
Upam, da ti uspe urediti dopust.

Vladka

Ne, žal ti za čas, ko si v bolnici z otrokom, ne pripada bolniška. Moraš dati dopust. Dobiš jo samo, kot piše Vladka, tisti dan ko otroka pelješ in , ko gre domov iz bolnice.

Kot sta povedali predhodnici. Lahko pa prosiš svojega osebnega zdravnika za bolniško zase. Nekateri so dovolj človeški, da jo dajo.

Kot doječi materi ti pripada popolna bolnišnična oskrba: postelja, hrana brezplačno (zakon ne postalja starostne meje otroka za dojenje, tako da se verjetno nisi pustila odgnati). Iz tega sledi, da ti pripada bolniška za nego otroka, kar moraš dobiti pri pediatru, za dan prihoda in odhoda je pa spremstvo otroka, za kar ti bolniško napiše tvoj osebni zdravnik.
lp

Vladka, otrok ni starejši od enega leta (ima skoraj 11 mesecev) in čeprav uživa tudi gosto hrano, se še vedno veliko doji (to nas je tudi obvarovalo dehidracije).

Živa, ja, kot doječa mati sem imela popolno (brezplačno) bolnišnično oskrbo. Sploh se ni bilo treba nič pregovarjati, saj je zdravnica takoj sama napisala, da dojim (že med pregledom sem otroka umirila z dojenjem). Ali morda veš, na kateri zakon ali pravilnik bi se lahko sklicevala in utemeljevala, da mi pripada dopust za nego otroka?

Zanima me, ali obstaja kak zakon ali pravilnik, ki bi to natančno določal, oziroma ali kje piše kaj o tem, da mi delodajalec mora dovoliti, da koristim dopust, ali je to prepuščeno njegovi dobri volji. Žal me ni na to nihče opozoril in sem v službo javila, da bom na bolniški, tako da mi v najslabšem primeru grozi celo disciplinska.21

Aja, pa ne gre za to, da ne bi hotela koristiti dopusta. Z veseljem dam ves dopust, samo da sem lahko z otrokom, ko mu je hudo. Problem je v tem, da se zna zgoditi,d a mi delodajalec dopusta ne bo odobril.

nisem prepričana kako je z tem, vendar pa se bojim da se ti lahko zgodi to kar se sama najbolj bojiš. se mi pa zdi da si kot starš in doječa mati zaščitena, saj ti po zakonu mora delodajalec omogočiti med delavnim časom dojenje, torej bi v vsakem primeru izostajala iz dela, ko bi hodila dojit. pa še pišeše da je otrok mlajši od 11 mes. preberi si zakonodajo, morda najdeš kaj pametnega.

Mislim, da ni glede bolniške bistvene razlike v zakonodaji, lahko pa, da se motim. Sama sem lani natančno prebirala pravilnike, pa nisem nikjer zasledila posebne klavzule za doječe matere, žal. Itak je svinjarija, da materi (oz. staršu!) ob hospitaliziranem otroku ne pripada niti bolniška, saj osebju vzame iz rok 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} dela, ki ga sicer imajo z otrokom. Mene so k sreči lani pravočasno opozorili na to dejstvo, tako da sem se zavarovala, vem pa, da se materi oz. staršu, ki ostane ob otroku in pač – logično!- ne razmišlja o birokratskih podrobnostih, lahko zgodi točno to, česar se ti bojiš.

Delodajalec je na papirju dolžan omogočiti odmor za dojenje, ne pa teden dni neplanirane odsotnosti – to je velika razlika. Edina rešitev je tvoj osebni zdravnik, je pa čisto odvisno od njegove dobre volje in poguma, ali bo tvegal ali ne. Izdaja take bolniške je namreč na žalost zanj kazniva.

Ni mi jasno kako si lahko bolniško odsotna – te ni na delavnem mestu, dopusta pa naj ti ne bi odobrili???

Jaz osebno bi bolniško koristila po prihodu otroka iz bolnišnice in ne ko je v njej.

Zalika, očitno nisi razumela. Naj ti ponovno opišem situacijo:
Zaradi bolezni sem pripeljala skoraj 11-mesečnega otroka k pediatru, ki naju je po hitrem postopku poslal v bolnico, saj je bilo ogroženo otrokovo življenje. Ker še dojim, so me takoj sprejeli zraven kot doječo mamo (bivanje in hrano sem imela brezplačno). V službo sem javila, kje sem in zakaj sem tam in šef je rekel – Aha, do kdaj pa boš na bolniški? (Tudi sama sem bila prepričana, da mi za ta čas pripada bolniška, saj vendar skrbim za bolnega otroka). O bolniški z zdravniki sploh nismo govorili, saj smo se ukvarjali z boleznijo in zdravljenjem.
Zdaj, ko smo na srečo že doma, pa sem slišala različne informacije. Po eni izmed njih naj bi mi bolniška pripadala samo za dan sprejema v bolnico in za dan odpusta iz bolnice (plus dnevi, ko sem z otrokom DOMA). Za čas v bolnici bi morala koristiti dopust, za katerega pa ni nujno, da mi ga delodajalec odobri. Če mi ga ne odobri, se šteje, da sem bila neopravičeno odsotna z dela, kajne?
Ali zdaj razumeš, kaj me skrbi? Me pa zanima, kako bi ti uredila, da bi lahko stala ob strani otroku, če ti bolniška ne pripada, delodajalec pa ti ne bi odobril dopusta. Vsekakor upam, da enajstmesečnika (ki je, med drugim, še dojen) ne bi pustila samega v bolnici.

Problem je v tem, ker nekateri dejansko ne razumejo, da dopusta ne moreš kar tako nenapovedano “vzeti”, ampak je na delodajalcu, da ti ga milostno odobri – ali pa ne. Takšen je pač zakon – delodajalci pa niso vsi po srcu dobri. Žal jih ogromno na delavce sploh ne gleda kot na ljudi, ampak kot na potrošni material oz. delovne stroje.

s., jaz res srčno upam, da ti delodajalec ne bo kompliciral. Če pa ti bo, ti želim, da bo imel vsaj tvoj osebni zdravnik jajca, voljo in srce, da ti bo dal bolniško zate. Bolniško ti lahko odpre tudi na račun živcev. Bolje to kot izgubiti službo zaradi vsiljene disciplinske.

No, še vedno sem trda.

delodajalca enako bremeniš če si par dni na bolniški ali na dopustu. Post festum se ne da storiti nič.

Zaenkrat imam opravka z zelo, zelo korektnim delodajalcem, ki razen svetovnega potopa ne komplicira. V zameno smo pa mi VEDNO pripravljeni potegnit, raztegnit, nategnit delavnik kadar je resnična potreba – pa brez ekstra plačila seveda.

Pediater, ki te je pod nujno napotil v bolnišnico pa ima tisoč in en razlog da ti bolovanje napiše. Od raznih stresov dalje – pa ne stalno o tem dojenju – poln kufer imam mamic, ki se hvalijo kako svoje 4 letnike dojijo ( če se vlečenju mlahave kože to lahko tako imenuje 9

Dajmo po meni – Zalika hudobna

Veš kaj če ti ne bo ratala bolniška se pa poveži z organizacijo LLL ali nekaj takega (pomoč doječim materam-pa naj bo še s pravnimi nasveti), pa naj oni ukrepajo pri delodajalcu itd.(od delodajalca skrajno nepošteno in nečloveško če bi te zaradi tega še na kakšno disciplinsko dal-kot da si neodgovorna) Mislim, da si popolnoma upravičena do nege otroka saj je še dojen. In če nima niti 1 leta potem mislim, da res ne bi smelo biti problemov. Srečno, pa javi kaj kako se je razpletlo.

No, Zalika, čeprav sem zelo vesela, da se otrok še doji, saj nas je ravno to obvarovalo dehidracije, pa do četrtega leta vseeno ne mislim dojiti (pa ne zaradi mlahave kože – to imam že zdaj – si namreč puščam dokolenke). Dojenje omenjam zato, ker so ga izpostavili zdravniki, ne zato, ker bi mislila, da sem zaradi tega supermama.
Veš, res me veseli, da imaš korektnega delodajalca, vendar moraš razumeti, da niso vsi taki. Nekateri zelo radi pokomplicirajo tudi tam, kjer ne bi bilo treba. Zato se želim zavarovati za primer, da mi dopusta ne bi hoteli odobrili. Nič nimam proti temu, da bi koristila svoj dopust (tudi dvojno, če je treba), skrbi me le to, ali mi ga bodo sploh odobrili.
Hvala vsem za predloge in ideje, tudi jaz upam, da se bo srečno razpletlo (bom javila naslednji teden). Mislim pa, da bi bilo nujno napisati kak dodatek k zakonu, ki bi staršem omogočal, da brez skrbi spremljajo otroka v bolnico, saj jih ravno takrat otrok najbolj potrebuje.
Si raje ne predstavljam, kako se počutijo otroci, ko so sami, ali pa starši, ki so prisiljeni otroka pustiti samega v bolnici. Pa ni važno, koliko je star. Saj sestre se trudijo, ampak ne morejo biti istočasno na petih koncih in tudi otroci se ob tujem človeku ne potolažijo in ne pomirijo tako kot ob nekom, ki ga poznajo in mu zaupajo.

Nisem sicer vsega brala, rada bi samo Zaliki povedala, da se tudi to dogaja, da ti delodajalec ne odobri dopusta, če greš pa na bolniško je pa v redu!!

Meni se je zgodilo točno to, ko sem enkrat želela met en dan dopusta, pa so mi nadrejeni rekli lepo NE, ker je že itak preveč bolniških!!! In sem bla potem jst lepo kaznovana zato, ker so pač nekateri bli na bolniški… Če bi pa šla tut jst na B, bi blo pa vse o.k.!

s., točno ne vem, kje v zakonu to piše, meni je to raztolmačila sestra pri osebnem zdravniku (kdaj mi pripada bolniška za otroka in kdo jo napiše). Zasigurno ti bodo znali svetovati pri VIP-u (tj. revija za varstvo potrošnikov), njihova telefonska št.za pravice pacientov (?)je: 01/474 06 16, pon in sre 8.00 – 12.00, čet 12.00 – 16.00 ali
splošno svetovanje Zveze potrošnikov Slovenije 01/ 432 00 89 pon – pet 13.00 – 15.00. Poskusi, vprašaj tudi sestro pri tvojem osebnem zdravniku ali pri pediatru, če še to ne bo dovolj, pa pri tvojem sindikalnem zaupniku.
Nekje ti bodo znali odgovoriti, kje v zakonu to piše.
Upam, da sem ti kaj pomagala. Sporoči, kaj je. Morda si samo preveč panična,ker berem, da še nisi šla do svojega zdravnika niti ne do pediatra.
Vseeno uživaj v praznikih in upam, da je z otrokom že bolje.

Osebi zdravnik ti lahko napiše bolniško,samo če je dovolj razumevaječ. Mislim,da bo.

če delaš v negospodarstvu, lahko za te primere koristiš izredni dopust (do 7 dni letno)

l

Menim, da bi vsaki mami ali očetu morali odobriti bolniško za nego otroka, pa če je starš z njim v bolnišnici ali pa ne. Vsaj do neke starosti (npr. do 4 let). Sedaj je praksa, da otroka, ki je v bolnišnici, pač obiskuješ (če nisi pri njem) skozi ves dan, ga uspavaš, potem pa greš in prideš spet zjutraj. Starši na vse mogoče načine kombinirajo obiske pri otroku (zjutraj pride npr. babica, ker mama in oče ne moreta, saj morata biti v službi), toda nimajo vsi babic in dedkov. Tudi to z dojenjem nima nobene prave osnove. Saj v bistvu ne gre za hranjenje, pač pa predvsem za bližino matere, to pa potrebuje tudi nedojen otrok v čisto enaki meri kot dojen (govorim o otrocih, ki že jedo gosto hrano in je dojenje v bistvu bolj ali manj crkljanje).

S.., če se tvoj otrok ne bi dojil, bi pač pil tekočino po flaški, brez skrbi da ne bi dehidriral samo zato, ker se ne bi več dojil. Sedaj ni navajen na flaško ali kozarček s čajem ali vodo (previdevam) samo zato, ker ga pač še dojiš. Če ga ne bi, bi pil čaj, brez skrbi. Moji so začeli piti tekočino šele takrat, ko sem jih nehala dojiti, prej ni bilo variante.

Glede bolniške: vprašaj za bolniško, boš videla potem, kaj ti bo povedal pediater.

Betka, tole o dehidraciji so besede zdravnice in jaz verjamem, da ona že ve, kaj govori, saj se je pri svojem delu srečala z veliko podobnimi primeri.
Moj otrok brez težav in z velikim veseljem pije iz flaške, pa tudi iz lončka ali iz kozarca (čeprav gre tu veliko tudi po majčki), ampak med boleznijo ni bilo variante, da kaj spije ali poje. Ker gre pri dojenju po določeni starosti (kot si že sama napisala) predvsem za crkljanje, je to otroku prijetno in se doji tudi takrat, kadar zavrača drugo hrano in pijačo in posledično je zaradi tega nevarnost dehidracije veliko manjša (zopet citiram zdravnico).

Jaz vem le toliko, da je mojega sina obvarovala pred dehidracijo (ob hudem bruhanju in driski) voda iz flaške – pa še te ni prav pogosto pil (tudi star 11 mesecev takrat). Starejši dojenček in malček ne dehidrirata tako enostavno kot npr. novorojenček in majhen dojenček. Moja dva nista nikoli dehidrirala, pa nikoi nista veliko pila pri bolezni, in tudi drugače ne poznam večjih dojenčkov in otrok, ki bi dehidrirali. Poznam pa veliko otrok, ki se neradi nacejajo s pijačo in veliko staršev, ki tožijo, da njihovi otroci nočejo piti, ko driskajo in bruhajo ali ko imajo vročino, pa nihče od teh ni dehidriral. Sta pa bila zaradi dehidracije sprejeta v bolnico dva dojenčka mojih prijateljev v zadnjih dveh letih (eden je bil star 3 mesece, drugi 4 – oba polno dojena).V praksi je torej prava dehidracija res redka (razen pri zelo majhnih dojenčkih in pri zelo hudi obliki bolezni), lahko pa seveda verjameš pediatrinji, da bi tvoj otrok prav gotovo dehidriral, če ne bi bil dojen. Ali imaš prav ali ne, pa ne more vedeti nihče. Verjamem, da bi se to zgodilo, če bi otrok striktno odklanjal vso pijačo, vendar pa se to v praksi skoraj ne dogaja.Ponavadi odklanjajo vso hrano in pijačo ravno tisti otroci, ki so dojeni.

Za ilustracijo: sin je imel salmonelo pri dveh letih. Vsakih 15 min je štiri dni driskal in bruhal- tudi ponoči- (driska je bila tekoča krvava voda), pil je vodo po požirkih, vendar je po vsakem pitju driskal, če je popil več tekočine naenkrat (npr. en deci), je takoj bruhal. Dehidriral ni, peti dan se je stanje začelo popravljati. Njegov še vedno dojeni prijateljček je pristal v bolnici (stanje pred dehidracijo oz. infuzija preventivno), naš ni kazal teh znakov. Ta fantek je tudi drugače vedno pil in se še vedno veliko dojil. Ko sem vprašala zdravnico, kako je mogoče, da je otrok, ki veliko več popije kot moj sin, v večji nevarnosti za dehidracijo kot moj, pa mi je rekla, da sicer ne gre za uradno razlago, pač pa samo za njeno mnenje, da otroci,ki so kot zdravi navajeni veliko piti, ob bolezni hitreje dehidrirajo kot tisti, ki nikoli niso prav veliko pili. Da gre verjetno za navajenost organizma, da dobiva veliko tekočine in ko te ni več v taki meri, hitreje dehidrira. Teorija pač v katero lahko verjameš ali pa ne. Jaz verjamem, do sedaj se je še vedno potrdila v moji praksi.

Betka, glede na to, da o otrokovi bolezni veš le to, kar sem napisala (kar je približno toliko kot nič), bom še vedno raje verjela zdravnici in njeni razlagi kot tebi. Pa ne zameri.
Smešno se mi zdi edino to, da navajaš komentar zdravnice, da otroci, ki so navajeni veliko piti, hitreje dehidrirajo, hkrati pa za mojega otroka (za katerega ne veš niti tega, koliko je običajno navajen piti) suvereno trdiš, da brez dojenja ne bi dehidriral, čeprav več dni ni hotel ne jesti ne piti.
Na ta forum se nisem oglasila zato, da bi na dolgo in široko debatirali o (ne)koristnosti dojenja, ampak zato, ker imam vprašanje v zvezi z bolniško. Če imaš glede tega še kak predlog, bom zelo vesela, glede dojenja pa se midve očitno ne strinjava.
Kaj češ, z vsemi se pač ne moremo strinjati.

Glede bolezni, dojenju, dehidraciji.. se ti tu res ni treba zagovarjati. Dejstvo je da si bila pri svojem otroku v bolnici. O bolniškem staležu pa nisi bila informirana.

Če bolniške za otroka ne dobiš se zmeni z delodajalcem za dopust. Odsotna si bila že tako in tako, dopust ti pa pripada, kar pomeni da ga boš čez leto koristila manj. in to je samo + za delodajalca.
Če te ima delodajalec na piki iz kakršnegakoli razloga pojdi k svojemu osebnemu zdravniku in prosi za bolniško. Tako bi jaz naredila.

Upam, da se bo dobro izteklo s čim manj požrtimi živci.

Preberi si: Zakon o delovnih razmerjih – ZDR

165. člen

(način izrabe letnega dopusta)

(1) Letni dopust se izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.
(2) Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Delodajalec mu tega ne more odreči, če to resneje ne ogroža delovnega procesa.

V kolikor ste vezani na kolektivno pogodbo (preveri, katero) si preberi še to. Pogoji v njej so lahko le ugodnejši od ZDR. Možno, da imaš to opredeljeno tudi v delovni pogodbi (pogoji ne smejo biti slabši).

Kot vidiš, ni nobene osnove, da bi ti delodajalec moral oddobriti dopust, žal, zakon je pač zakon.

193. člen

(pravica doječe matere)

(1) Delavka, ki doji otroka in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno.
(2) Pravica do nadomestila plače za čas odmora po prejšnjem odstavku se uresničuje v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust.

To je v bistvu vse o dojenju (razen pogojev dela itd). Dovolj je, da ti delodajalec da na voljo prostor, kjer si iztisneš mleko. Pa še to – kljub zgoraj napisanemu, ni jasno, kdo krije stroške za to uro odmora – morda so to sedaj že uredili.