Z UNI izobrazbo frizerka – prekvalifikacija
Dobro jutro,
pišem diplomo, ampak ker sem družboslovka, se bojim, da ne bom našla službe.
Zanima me, ali kje obstaja šola za “starejše”, da bi se izučila za frizerko. Vem, da obstajajo za vizažista, pedikerja, za frizerja pa še nisem zasledila.
Še to, mi lahko kakšna frizerka pove, kako shaja čez mesec? Se pravi, če lahko preživi.
Po šolanju in pripravništvu bi odprla svoj salon.
http://www.b2.eu/srednja-sola/frizer.aspx
Baje ima tudi Evrošola. Veliko sreče!
Moje mnenje: marsikdo tu dela na pogodbo ali ima s.p. in komaj shaja iz meseca v mesec, kljub uni izobrazbi (gospe v pelc montlih, ki so se zaposlile v pisarnah pred 20 in več leti, bi rekle, da so nesposobni). Pri tem načinu služenja denarja je velik minus to, da ti naročnik ne plača takoj, ampak moraš čakati mesec, dva, pa je vprašanje, če sploh dobiš plačano.
V frizerstvu pa je ravno to – nekdo, ki pride po storitev, ti plača TAKOJ.
V začetku je verjetno precejšen vložek v salon in opremo, potem bi pa rekla, da je lažje.
V Ljubljani so cene lahko visoke, ker je dovolj ljudi z denarjem. No, moja frizerka ni draga, recimo barvanje brez striženja 50 eur. Pravi, da je obdržala vse stalne stranke, vendar hodijo manj pogosto. Se pravi barvanje na 5 tednov, prej na 4. Prameni prej na mesec in pol, zdaj na 2. Pa manj je fen frizur.
Ona živi dobro. Je pridna, čista, delovna in zelo prijazna. Ene stranke so še iz prvega salona in se vozijo 20 km do nje. Ni pa to neki razkoš.
Bolj se ti splača odpreti zeliščno lekarno. Moja prijateljica ima in tam pa je denar. Za zdravje ljudem ni nikoli žal denarja.
Če te stvar veseli, poskusi. Jaz mislim, da boš vedno zaslužila za relativno dobro plačo, če imaš pa še kaj podjetniškega znanja, pa sploh. Jaz vem, da bi …
Nikakor pa ne imej predsodkov – imam uni izobrazbo in delam prekvalifikacijo za frizerko. Znanka je univ. dipl. oec. in ima čistilni servis – na začetku je sama veliko čistila. Nekateri so se ji smejali, danes je gospa, ki se lahko smeje njim.
Sama gledam na vse podjetnike občudujoče. In nikakor ne podcenjevalno, če se lotijo nekega dela, kjer njihova univerzitetna izobrazba ni ravno potrebna.
Sama imam tudi univ. izobrazbo, a če bi imela svoj frizerski salon, čistilnico, trgovinico z xy robo in če bi mi dobro šlo, bi se počutila več kot uspešno.
Želim ti veliko sreče!
Frizer postaneš le z izobraževanjem, enostavno povedano s šolanjem, pri katerem dobiš spričevalo. Izobraževanja za vizažista in pedikerja ni. Obstajajo priprave za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, kar pa ni izobrazba, tudi ne dobiš spričevala, temveč le certifikat, kar v ničemer ne spremeni tvoje izobrazbe, lahko pa opravljaš določene poklice, v nekaterih primerih ti to omogoči imeti obrt, v nekaterih primerih pa lahko obrt imaš, ne da bi imel nacionalno poklicno kvalifikacijo. Veliko o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah najdeš tu: http://www.nrpslo.org/ med drugim tudi to, da frizer na ta način ne moreš postati. Torej ostane le staro klasično šolanje, s katerim pridobiš srednjo poklicno izobrazbo, kasneje z opravljenim mojstrskim izpitom pa tudi srednjo strokovno izobrazbo.
n
Ampak kljub temu bo šlo letos spet nekaj tisoč otrok študirat družboslovje. Po sedmih letih muke (toliko meda rabi povprečni slovenski študent, da diplomira) bodo pa naredili še prekvalifikacijo za frizerko. Če bi šli takoj na frizersko, bi v tem času pa že zaslužili svojih prvih nekaj 10 tisoč evrov. Resnično ne razumem folka.
Marsikdo pri 18, 19ih ne vidi študija kot poti do poklica, ampak izbere nekaj, kar mu je všeč. Mu leži. Kot nekakšno nadaljevanje gimnazije. Da bo nekoč moral v službo, mu je to znanstvena fantastika. Žal.
In tu mislim, da bi naš šolski sistem moral biti bolj pošten do mladine in jim že na začetku razčistiti pojme. “Če greš študirati primerjalno jezikoslovje, boš potem lahko delal kot xy recimo v wq. Letno se jih zaposli xy.”
Šolski sistem da bi moral skrbeti za odločitve naših otrok? Kaj pa starši? Jih ti otroci nimajo? Ali pa so sposobni samo dihati in sedeti? Starši so tisti ki iz otroka delajo človeka po svoji meri. Če starši celo življenje hlepijo po pisarni, v kateri ne delaš drugega kot čakaš plačo, j eto potem tudi ideal njihovih otrok. Če starši zaničljivo govorijo o “mojstrih” kot primitivnih bebcij, tako o njih mislijo tudi otroci. In kaj naj bi tukaj spremenil šolski sistem? Prevzgojil tumaste starše, da ne bodo še naprej uničevali prihodnosti svojih otrok?
Seveda starši vzgajajo. Ampak ne mi reči, da ni odgovornost tudi na šolskem sistemu, na univerzah, ki letno odpirajo oddelke za smeri za npr 30 študentov, pri čemer dobro vedo, da bosta dva mogoče mogoče dejansko dobila službo primerno svoji izobrazbi, ostali pa se bodo prekvalificirali v tajnice. To zavajajnje se mi zdi grdo.
Chigon, super za temo. Namreč meni je ta ideja zelo sorodna in zanimiva, tako da bi z veseljam pridobil nova dodatna znanja in spretnosti. Ne vem pa še ali bi od tega prav živel. Je pa ta želja si pridobiti ta znanja precej živa. Morda je pravi trenutek se malo poglobiti v dosedanje izkušnje in bi Gewe prosil, da me kontaktira in podeli dosedanje izkušnje. Chigon bi tudi prosil, da se oglasi za izmenjavo dosedaj zbranih informacij. Moj kontakt je jabolkainhruske@gmail.com. V veselje bi bil vajin odgovor.