Za Comp-a vprašanje o vegetarijanstvu
Zivjo vsem!
Na tale forum niti ne zahajm, mi je pa ta tema dala misliti. Comp, glede na to da se mi zdiš res človek, ki sprejema drugačnost, bi te rada nekaj vprašala. Nisem čisto vegeterjanka- 1x tedensko jem perutnino, drugače pa malo mleka, kakšno jajce, ribo… V osnovi mesa niti ne maram in se mi gravžajo žilice, kite… Moja prehrana je grrozna. Dalo bi se živeti od bureka, sirove pice, sladoleda in testenin. Sadja pojem malo, na zelenjavo pozabim… Večkrat sem želela stvari izboljšati, pa mi ne gre. Kupila sem si seitan, ker sem mislila, da mi doma pač ne rata, pa ga nisem mogla pojesti. Včasih kaj spečemo na žaru, pa sem si kupila sojine hrenovke. Groza. Sine je kot dojenček pil sojino mleko v prahu (adaptirano), pa se ga nisem mogla navaditi. Enkrat ga je zmanjkalo in sem kupila navadno sojino mleko. Zlila sem ga stran. Vse pripravljene obroke s sojo, ki se dobijo v Merkatorju ne morem jesti, ker je preveč česna in mi obleži v želodcu. Skratka, že sama sem ugotovila, da sem res obupno razvajena glede hrane, ker nisem bila v vrtcu, stara mama pa ni imela velikega repertoarja, pa tudi mi je skuhala kaj drugega če mi hrana ni pasala. Je možno, da se moram navaditi tudi na okus soje. Ali k soji res tko paše česen? Saj je okus res boljši, vendar ga res ne smem jesti. Mi lahko prosim priporočiš kakšno knjigo, kjer je ta prehrana opisana res od osnov.
Hvala za čas in razumevanje,
Tinoča
Princ, ali si presnojedec? Z uničenjem vsga koristnega si verjetno mislil na zakisanje organizma, ki je posledica termične obdelave živil?
Kakšne izkušnje imaš z okolico? Meni so pred leti, ko sem se nekaj mesecev (od marca do novembra, ko je dovolj sadja in sveže zelenjave) prehranjevala izključno s presno sadno – zelenjavno hrano, vsi govorili in me celo napadali, če sem znorela, kaj se igram, da bom zbolela itd. Že prej sem bila vegetarijanka nekaj let, čeprav sem občasno jedla ribe, mlečne izdelke in zelo redko tudi jajca. Soje in nadomestkov pa sploh ne uporabljam, ker zame niso okusni. Pa mi nikoli ni manjkalo beljakovin. Zdravnica je, ko je izvedela za mojo prehrano (zgolj iz previdnosti!) vztrajala, da moram vsak mesec priti na kontrolo krvi in urina, in glej čudo – izvidi niso bila nikoli boljši, počutila sem se krasno, še nikoli tako dobro! Neverjetno, kako telesu prija, ko se očisti škodljivih presnovkov. Je pa res, kot pravi Comp, da je pozimi za presnojedce pri nes zelo težko, še zlasti pa je težko vztrajati ob izrazito odklonilnem odnosu okolice in ob tem, da je v naši kulturi pač ob vsakem prazniku, celo obisku, polno obložena miza, gospodinja pa užaljena, če odkloniš njene z ljubeznijo “uničene” jedi… Četudi nič ne rečeš in se delaš, da ješ. Tudi to sem namreč poskusila, da bi se izognila včasih kar žolčnim pridigam z vseh strani. Že tega, da ne jem mesa, so se moji bližnji navajali dolga leta, krompirja mi pa res nihče ni mogel odpustiti!
Letos sem se spet odločila za presno hrano, vsaj čez poletje, potem bomo pa videli, kaj poreče telo (in izbira).
Pardon, sem dolga. Vsem lep pozdrav in – prav zanimiv forum imate tukaj!
Tinoča
Mislim,da bi bilo glede hrane in ostalih stvari,dobro najprej razsčistiti na psihološkem nivoju.
Zdi se mi,kot,da sta v tebi dve osebi.Ena bi rada bila vegetarijanka in živela zdravo,drugi pa se to zdi ogabno.
OK. to je treba sprejeti.Nesmiselno je v sebe dajati nekaj,kar nam ne paše.
Vidim,da imaš idejo o zdravi prehrani.Da veš,da je sadje in zelenjava zdravo,da je soja zdrava…..
Rada bi nekaj spremenila,vendar ne moreš.To je zato,ker si na nekaj navezana.
Nekaj je v tebi,kar ti ne pusti,neka čustva.
Hrana je samo odsev nas samih.Zato je nesmiselno spreminjati in se siliti z novo hrano,če se mi sami oz. “jaz” ni sposoben spremeniti.
Kot sem zapisal – sprememba mora biti zavestna.Treba je najprej delati na sebi,se zavedati sebe,svojih čustev in travm.
Knjig o soji in vegetarijanski hrani je veliko.Je pa nesmiselno prebrati le eno knjigo in po njej živeti.Treba je prebrati tudi tiste knige,ki nasprotujejo vegetarijanstvu.
Saj tako dobimo popolnejšo sliko o hrani,našem telesu in podobno.
Vzemi si čas zase in počasi beri knjige,malo eno malo drugo.
Treba se je zavedati,da jemo zaradi svojega telesa in ne zaradi neke ideje.
Preden sem sam začel s to prehrano sem prebral vse,kar je imelo veze s prehrano
Vendar se nisem odločil za to,zaradi neke knjige,ampak zato,ker sem to občutil.
Me pa nekaj zanima.
Zakaj misliš,da se moraš navaditi na sojo ?
Od kod ti te ideje o zdravi prehrani ?
Opažam,da je to čas.ko smo ljudje na neki prelomnici,saj spoznavamo,da je nekaj potrebno spremeniti.Vsaka sprememba pa zahteva veliko odrekanja.
Ona,
hvala za tvoje sporočilo, sem ga bil kar vesel. 🙂
Ali se prehranjujem povsem presnojedno? Ne, se ne, čeprav lahko rečem, da je moj jedilnik sestavljen iz recimo 80% presne hrane (torej NEkuhane), ostalo pa si kdaj privoščim še kaj drugega, vendar pazim na to, da se nikoli ne nabašem preveč. Z uničenjem “vsega koristnega” sem mislim tudi na zakisanost, ki ga povzroča taka hrana, zato ni čudno, da marsikateri ljudje tarnajo zaradi pekoče zgage in bolečin v želodcu, vetrov in drugih prebavnih težav. Pač pa je znano tudi to, da se s kuhanjem veliko pomembnih (za nemoteno delovanje telesa) snovi uniči. Jože in Comp sicer menita malce drugače …
Okolica. Ja, tukaj sicer je problem, vendar moraš vedeti naslednje. Ko se enkrat zavestno odločiš, da boš nekaj naredil zase in po nekem času ugotoviš, da ti (in tvojemu telesu) prija to, kar počneš, ti je za okolico vseeno. Saj ne rečem, veliko je bilo nesoglasij, predvsem doma in med bližjimi, vendar jim je kmalu postalo jasno naslednje: v 2,5 letih, odkar sem postal vegeterianec, je moje telo pri stalni vitki teži, sem poln energije, ne zebe me več toliko v noge in roke (prej me je zelo), sem vesele narave in bolj umirjen (se opazi kot voznik) in kar je najboljsi argument: niti enkrat nisem bil bolan v zadnjih 2 letih.
Nekaj časa sta starša pač negodovala, češ, le kam bo to pripeljalo, sedaj pa že onadva počasi stopata na moja pota … manj mesa, več sadja, nič več poznih pojedin itd … kaj me briga, če mi tolsti sorodnik, ki tehta prek 100kg med kakšno slavno pojedino očita, da ne morem preživeti od suhih sliv in lešnikov in morda za glavno jed nekaj sira in oliv. Kdo pa pravi, da se moramo nažreti? NAVADA pač. Je že res, da normalen jedec ne more bit sit od toliko majhne količine hrane, a ko je enkrat telo osvobojeno vseh strupov, ne potrebuje veliko hrane. Tisto kar dobi, takoj spremeni v energijo, izgube pri prebavi pa so majhne.
Saj tu sploh ni važno, kdo ima prav in kdo ne. Rezultati se kažejo sami od sebe. Razne gripe in vročine, obvezni celoletni prehladi, vetrovi, napihnjeni trebuhi, spanje po kosilu, itd. Je to res nujno, kar doleti vsakogar v življenju? Je, če delamo tako, kot so nas (sicer dobronamerno) naučili. Če pa spoznamo, da bolezen, krhke kosti, upognjene hrbtenice itd. niso nujne stvari v življenj (predvsem v starosti), potem lahko storimo kaj drugagega. Lahko storimo nekaj zase, zavestno in mirno, saj vemo, da bo rezultate pokazal čas. Škoda le, da starši tega najbrž ne bodo nikoli doživeli …
Treba je poslušat svoje telo, svoje srce, kaj nam govori. Zdravo telo reagira takoj, takoj nam pove, kaj mu ne paše. Pri bolnem telesu so čuti ohromeli, odzivni časi so dolgi, ko pa že dobimo ALARM ALARM, jih zatremo z raznimi tabletami in podobno. Nesmiselno pač.
Verjamem, da naši starši in drugi niso živeli v časih, ko se je sploh lahko razmišljalo drugače, ker so bile razmere za drugače misleče še slabše. Nam se veliko bolje godi – in to samo priča o tem, da je naša naloga, da naredimo tisti usodni preobrat in zasukamo stvari v drugo smer. Sicer ne vemo, kaj nam ta smer prinaša ampak, ali je lahko še slabše? :>
Aja, pa treba je tudi vztrajat. To, da jemo 3 dni sadje in zelenjavo, potem pa se spet nabašemo z zdravo govejo juho, z odličnimi energijskimi špageti z bolognese omako, zraven pridno zobamo zdrave česenčke in kislo solato, vse skupaj sproti splakujemo z odločno zdravim rdečim vinom, na koncu dodamo še nekaj sladkega za dušo, kavico, da bo telešček fino delal in na koncu za dober tek še enega prižgemo, to ne gre 🙂 Je pa zanimivo probat po malo daljšem “sadnem postu” se spet nabasati po stari navadi. Potem lahko dobre volje ugotovimo, da nam sploh ni več do stare hrane in bolj cenimo novo. Da ne omenim tega, kako se nam popravi vonj, sluh, vid in sploh ostali čuti, tudi “subtilni”.
Seveda to govorim iz lastnih izkušenj in vso pisanje odseva moje trenutno telesno in psihično stanje. Je zgolj le moje mnenje in moje lastne ugotovitve in teze, je moja lastna resnica. Posameznik naj jo odkrije sam, na svoji koži, šele takrat bo zaživel polno in srečno življenje.
Pa dober tek! 🙂
Princ
Princ, ne gre za to kaj jaz menim, gre za to, da je znanstveno dokazano, da se npr. vitamini A-E-D-K……ne uničijo s toplotno obdelavo, torej s kuhanjem, oz. da se npr. vit. A še boljše resorbira v naše telo, če ga pražimo na maščobi…….
jaz nimam nič proti presnojedstvu, sumim (ne trdim), da takšna hrana ni za vse ljudi, ker ji primanjkuje vit.B12……in tudi trdim, da soja ne vsebuje vit.B12 kot trdi Comp……
Sicer pa je Princ napisal, da uživa tudi SIR !!!!, to pa je že nekaj drugega, v tem primeru pa ne more več trditi, da uživa samo presno hrano, saj je sir nastal s termično obdelavo, torej s kuhanjem. No sir pa vsebuje tudi vit.B12, sicer v majhnih količinah, ker ga s sirotko veliko odplaknejo, ampak telo itak ne potrebuje velikih količin tega vitamina.
Princ-u seveda verjamem, da se počuti zelo dobro, da je poln energije itd……tudi sam sem bil že na tej poti in sem se prestrašil, ker sem videl človeka, ki je dejansko užival samo presno hrano, nobenih sirov itd. živalskih izdelkov in je pristal v bolnišnici slabokrven popolnoma brez vit.B12….niti alge mu niso pomagale, moral je prejeti močno dozo vit.B12 (injekcijo) da je takoj delovalo…..bil je popolnoma bled, udrtih oči, suh……ni se za hecat, zato se mi zdi toliko bolj pomembno, da je Princ napisal da sem pa tja kdaj le uživa SIR……sicer pa kot so povedali že nekateri,POSLUŠAJTE SVOJE TELO, vsakemu ne “paše” vse kar paše drugemu……
Jože,
saj nisem napisal, da uživam SAMO presno hrano, mislim, da sem omenjal nekih 80% 🙂 Sir jem še vedno, le da v majhnih količinah IN V GLAVNEM KOT MONO hrano. Nasplošno težim k tem, da različno hrano ne mešam med sabo in jo v glavnem jem kot samostojen obrok. Mi ne ratuje še povsem, a sem na dobri poti (in si tega tudi želim).
Kakšna je bila zgodba s tistim človekom, presnojedcem, ki je pristal v bolnišnici, pa ne vem … morda je imel kakšne druge probleme?
V splošnem so taki primerli zgolj izjema in ne pravilo. Morda je delal napak kje drugje?
Pa lep dan želim!
Princ
Hej, Princ,
kot da bi brala Wandmakerja! Ampak tudi moje izkušnje so natanko takšne. Zato sem se tudi odločila, da spet presedlam na popolnoma presno hrano. To sicer zame pomeni samo to, da pač ne jem več žitnih, mlečnih izdelkov in jajc, ker mesa ne jem že skoraj deset let.
Po nekaj mesecih čiste presne hrane pred leti sem tudi jaz za kakšni dve leti pristala pri prehrani, kot jo opisuješ ti. Šele zadnje leto sem, iz različnih vzrokov, skoraj nezavedno skrenila iz te smeri… Zdaj pa je čas, da spet prisluhnem telesu.
Me veseli, da nas je vedno več, ki mislimo podobno – da je namreč čas sprememb!
Včasih sem se počutila kot vesoljec, danes je že precej drugače.
Vsem veliko sonca in hvala za podporo!
Lp, Ona
Hvala z odgovor. Vem, da moram še dosti delati na sebi. Imam ta problem, da kar jem od malega pač jem, ostale stvari pa po možnosti niti ne poskusim, ker mi ponavadi niso všeč. Tako mi tudi soja po okusi ne paše. Vendar sem z vstrajnostjo že začela jesti “nove” stvari. Ne razmišljam, da bi bila neka zagrizena vegeterjanka. Rada bi spremenila način življenja, ker mi je jasno kaj hrana lahko naredi (tako pozitivno in neg.). Berem veliko o življenju, psihologiji, sprejemam ljudi in drugačnost… Očitno bom res morala bolje spoznati še drugo osebo v meni, ki mi ne dovoli drugačnega življenja.
Je pa težko začeti brati konkretne knjige o načinu priprave jedi, če ni napisanih osnov. Vem npr. da je neoluščen riž tisti pravi, vendar sem slišala kar nekaj receptov kako ga pripraviti, pa je kljub vsem namakanjem in kuhanjem še vedno trd in brez tistega polnega okusa o katerem se govori. Mar imamo res že vse borbončice uničene? A je bolje, da se še malo zmislim nad sabo, ostalo pa bo prišlo samo, ko bo čas?
LP, Tinoča
Živjo!
Zanimiva debata! Tudi jaz imam vprašanje. Meso sem popolnoma opustila lani, pred tem sem zelo redko jedla meso, večinoma belo meso od piščancev in puranov in nič drugega.
Zdaj jem občasno kakšne ribe, jajca, sir (ki ga imam rada), mleka ne pijem, a nekaj dni nazaj sem imela “napad po mleku” in sem ga spila z veseljem. Rada imam tudi sadje, a ne pretiravam ravno z njim, ker sem potem lačna po drugi pravi hrani – po krompirju in solati, koruzi. Tudi kruh imam zelo rada, zlasti stoletni kruh, drugače jem večinoma polnozrnate crispy kruhke. In začuda, zredila sem se, ker za večerjo ne jem več beljakovin, temveč OH. Povejte mi, kako naj s prehrano uredim, da ne bi teža več naraščala. Mislim, da je krivo to, da sem beljakovine nadomestila z OH. Počutim se kar v redu, le nekoliko slabokrvna sem, a to že od nekdaj.
Glede olivnega olja pa bi rada povedala, da je zadnje čase pogosto v moji kuhinji. Res traja nekaj časa, da se navadiš na to olje, najlažje je začeti tako, da se uporablja pri pečenju ali cvrenju, meni je bil okus bolj všeč, postopoma pa tudi se tudi uporabi v solati in ostali prehrani …
Hvala!
LP!
Teja, zredila si se res zaradi povečane količine OH s katerimi si očitno nadomestila beljakovine. Tudi meni se je zgodilo nekaj podobnega, čeprav jaz pojem preveč raznih oreščkov in suhega sadja za večerjo kar pa tudi redi. Če se zredim za nekaj časa ukinem kruh in krompir (obojega že tako pojem zelo malo) in se mi teže po kakšnem tednu spet uravnovesi – seveda pa ne pretiravam z drugo hrano. Kruh in krompir definitivno redita !
Tinoča !
Res je najtežje spremeniti sebe.
Predvsem zaradi navezanosti.Navezanosti na občutke,okuse,ljudi…..
Imamo pač takšen način razmišljanja,da se nam tisto,na kar smo navajeni zdi dobro.Saj težimo k gotovosti oz. nekim ustaljenim vzorcem.
So pa te navade in vzorci lahko velika ovira pri rasti in spreminjanju načina življenja.
Vedno več nas je takšnih,ki se zavedamo,kam nas nek klasičen način življenja lahko pripelje.Zato smo primorani nekaj narediti za sebe in se spremeniti.
Seveda pa je treba upoštevati to,da za naše misli,čas ne igra tako pomembne vloge,kot za naše telo.
Telo je bolj zgoščeno in zato rabi več časa,da sprejme neko spremembo in se prilagodi.
Treba je samo delati na sebi,se ozaveščati in telo bo sledilo.Ko čutimo pritisk ali stres,potem to pomeni,da telesu nekaj vsiljujemo.Kar pa lahko deluje destruktivno.
Ja,kar se še malo zamisli nad sabo,nad tem,kdo si,kaj si želiš…..
Predvsem pa sprejmi kar je v tebi,vsak del sebe,da boš v sebi ustvarila mir.Kar je pogoj za zdrav način življenja.
Res je,da uporabljamo preveč začinjeno hrano in raznih ojačevalcev okusa,kar ima za posledico zmanjšanje občutljivosti brbončic.
Problem je to,da se uporablja preveč prečiščena,predelana,rafinirana,pečena,stokrat prekuhana hrana ali kaj jaz vem kaj še vse.Zato smo izgubili tisti naraven in originalni okus.
Saj le naravna in nepredelana hrana vsebuje resnično pestrost okusov,vse drugo je lahko močno ,vendar omejeno,kar pa negativno vpliva na naše okušanje.
Pri vsaki spremembi je pač tako,da je v začetku malo neugodna,čes čas pa vseeno spoznaš,da so spremembe nujne.
Teja !
Samo od polnozrnatih OH,se ni mogoče zrediti.Prav tako od krompirja in solate,ne
Redijo predvsem prečiščeni OH.Če pa uživaš hrano z veliko vlakninami,pa se je skoraj nemogoče zrediti.
Bolj je pomembno mešanje hrane.Na primer kombinacija krompirja in smetane.
Praviš,da imaš sir rada.Zato mislim,da sir velik prispeva k povečanju kilogramov.
Sir je predvsem beljakovinska hrana,pa tudi dosti maščob vsebuje.Odvisno tudi od vrste sira.Zato sir v kombinaciji OH tudi redi.
Pa tudi cvrenje,kot je pomfrit in podobno je zelo redilno.
Praviš,da si slabokrvna,zato bi bilo dobro ,če bi jedla tudi več sadja oz. C vitamina,ki poveča absorbcijo železa.
Uživaj hrano,ki vsebuje več vode.Torej hrano,ki vsebuje manj energetskih snovi in več neenergetskih snovi.