Za kaj je uporaben Moj mikro
No, mož je ob obilici krohotanja prebral vse naše čudne navade in me opomnil, da mi tudi beremo na sekretu, vsi trije, in tako mož nekaj dni nazaj pusti na robu banje Moj mikro. Zvečer se gre sine kopat. Vse fajn. Običajno je to del dneva, ko vlada Božji mir, sliši se le klokotanje vode. Tisti večer pa nič. Še mal poslušava – nič! Čez tri sekunde se zasliši huda nakladancija iz banje. Mož previdno priškrtne vrata v kopalnico in vidi sina, kako nepremično sedi v banji – počez, se pravi po širini. Ko malo bolje pogleda, vidi, da je naša banja od znotraj pisana. Pisana je tudi prozorna stena, ki preprečuje vesoljni potop v kopalnici. Previdno vpraša “Sinko, kaj pa delaš?!” “Bejem!” “A ja? Kaj pa bereš?” “Moj miko, a ne vidš?!”
Sine je razparceliral MM, vsako stran posebej namočil v vodo in si tapeciral banjo. Logično, a ne? Kdo bi vsak list posebej obračal!!!
Od tega dne dalje je treba vstat s školjče, če češ do cajtenga prit!
Oprostite, težko verjamem, ampak a pustite svojega sina pri, kolikor sledim forumskim štorijam, nepolnih dveh letih samega v kopalnici, v vodi v banji? Tako je bilo razbrati iz posta. Najprej sem mislila, da je bil kdo od odraslih v kopalnici, pa samo ni videl skozi prozorno steno, ampak ne, mož “previdno priškrtne vrata v kopalnico”; potem sem mislila, da je bil v banji brez vode, ampak ne, “Sine je razparceliral MM, vsako stran posebej namočil v vodo …”. Nikar, če je res tako, kot ste napisali! Kajti tudi če je imel npr. narokavčke, se otroci do 4. leta lahko utopijo v nekaj centimetrih (celo samo dveh, treh) vode. Saj ste vendar skrbni, draga Skrbna! No, morda sem si pa le jaz vso stvar napačno predstavljala (ali pa je kdo malo nakladal).
Mirno noč!
Priznam, da je tole tudi mene malo zmedlo. Banje se mi zdijo nasploh taka super reč za afnarije. Lahko skačeš po njej, stopiš ven in greš z glavo noter, lahko si nenadoma spustiš čisto vrelo vodo, lahko ti zdrsne in čofneš na pipo, lahko splezaš na rob bane in loviš ravnotežje, lahko… saj mogoče sem panična, ampak jaz našega skoraj-triletnika nikoli ne pustim samega v banji. Tisti čas v kopalnici izkoristim za to, da malo pomijem umivalnik, pospravim kakšne stvari, zložim perilo iz stroja, pa je. Ampak vedno z enim očesom na malčku.
Dobro jutro, Skrbna!
Sem se ti hotela oglasiti že pod spodnji post (o čudnih navadah), pa bom tule “bolj opazna” 😉
Kot že veš, si mi pomagala z marsikakšnim nasvetom, sicer pa me vedno znova nasmejiš s svojimi “družinskimi štorijami” – tudi tale s tapeciranjem banje mi je polepšala dan.
Glede varnosti v bani pa moram priznati, da sem tudi jaz skeptična. Naš sinko je podobno navihan in “plezalno nadarjen” kot vaš in možu, ki ga zvečer kopa, kar naprej težim, da naj bo zraven, ker…
No, moj možiček ma pač “svoj sistem”: sinku natoči vodo v bano, nameče vanjo par igrač, potem pa v sosednji sobi (resda pri odprtih vratih) klofa po tipkovnici.
Nekaj časa sem norela… zdaj sem se že malo navadila, se pa tudi jaz še vedno bojim, da se utegne sinu kaj zgoditi.
No, pa še druga plat “medalje”: naš mladiček je že večkrat telebnil takrat, ko sva bila z možem polega njega, voda pa je edina stvar, ki ga “zaposli” za kakšne četrt ure. Mislim, da je pri vas podobno.
Lep dan in pozdravček od Mateje.
Hvala za skrb! Naš tamal se kopa “sam” zadnjih nekaj mesecev in to na svojo izrecno željo. Sam pomeni pri priprtih vratih z možem pred vrati (cca 1m od vrat), ki vsaki dve minuti hodi gledat, kaj počne (ali pa jaz, ali pa kdo drug). Čim se vrata odprejo se sine zadere “ZAPI!!! Kopam se!” Tako da to njegovo odmakanje traja vsaj kakih 15-20 minut vsak večer, preden sledi zaresno umivanje. Na tleh ima vedno frotirko, tako da mu drsi ne, iz banje pa še nikoli ni lezel. Nasprotno, še tako ga težko ven dobiš. Običajno se ob vstopu v banjo usede in sploh ne vstane, če le ne manjka kakšna od igračk. Stuširal je že celo kopalnico in tudi sebe, ampak ker mož vedno zaveže ročaj pipe na mrzlo, je to naredil samo 1 x. Brrrrr!
Mislim, da se zdrav dve- ali triletnik težko utopi ob prisotnosti dveh ljudi v 10 cm vode. Ni pa nemogoče, kot še marsikaj drugega. Tudi naše izkušnje so, da je najgrše buške staknil, ko je bil pod budnim nazorom, še več, meni je telebnil iz svoje posteljice čez ograjo, ko sem ga držala za roko.
Meni osebno se zdi samostojno lazenje po toboganu, sploh visokem, dosti bolj nevarno od tegale “samostojnega” kopanja, pa mu zaradi svoje zaskrbljenosti ne enega in ne drugega ne branim, ga pa ob obeh podvigih budno spremljam(o). Vseeno hvala za opozorila.
ja, verjamem, da je treba paziti na ta male, sploh v kopalnici. Mi imamo vodo tako naštimano, da sem na koncu zlila nekaj mrzle vode skozi pipo, tako da si vrelo ne bi mogel takoj zliti nase (da pa pride vroča ven, pa traja nekaj sekund, pa še pipo zavežem s tušem, tako da je ne more odpreti) in tudi nas je otrok poslal ven. edino kar smo ga prepričali so odprta vrata – cca 2 metra je do dnevne sobe in nenehno sem pač prisluškovala njegovemu čebljanju (ki se itak nikoli ne neha). Saj pazimo, ampak če hoče dete mir, mu ga moram omogočiti. Sem pa vedno na preži.
T.
No ja, Nejeverna, meni se pa to ne zdi nič takega. Jaz pustim v banji dva frkolina. Prvič, ko smo to naredili je bil mlajši star še manj, kot je zdaj Skrbnin Žuži. Sprva sva bila itak pet cm od kopalničnih vrat, otroka sta imela strogo prepoved vstajanja v banji. Prvič, ko je kdo vstal, je bilo namakanja konec. Pri nas je mogoče plus to, da je starejši zelo “po reglcih” in je bilo takoj slišat “Mamiiiii, poglej, M pa vstaja v banji.” Bili smo dogovorjeni, da se morata vedno, ko ju pokličemo, oglasit, sicer bo konec kopanja. In sta se javljala kot pri vojakih 🙂
Zdaj sta že večja, stara sta skoraj 3,5 in 5 in sta tudi v banji že bolj “gibljiva”, pa tudi midva ju ne preverjava več na pol minute, kot včasih in ne teživa, če vstajata. Vode pa nista in je ne odpirata. Ju očitno sploh ne mika.