Za Marijo in Zajčka
… jest pa ribica, pa ne zlata, ampak una … saj veš, tista, ki jo je nekdo vprašal, zakaj je tako debela, napihnjena, ali se je preveč najedla, pa je povedala, da jo je ujel en …. kwa pa vem kdo …. lohka tudi štromsi, pa jo nato spustil, ribica pa ke vanj: kaj pa želja, si nisi nič zaželel, on pa: ma ne serji ……… in … no, b’l ena taka ribica bi lohka bila jaz ……
Ma duša moja zlata, dej lubčka, dej, sem pa v mislih imela ta domačega štromsija, nič hud biti ! Vem, da bi me ti še malo pobožal, malo pocrkljal, potem pa v vodo nazaj pahnil in si mimogrede mislil … na, pa je šlo še eno kosilo po vodi …….. ha, ha, ha :-))))))))****