za medvedka puja
a imaš še kakšno luštkano pesmico na temo dojenja ali novorojenčka ali majhnega deteca na voljo. Tako lepo božjo moje materinsko srce, da je kaj. Pa bi si jih shranila za tiste večerne trenutke, ko se ob spečih otrocih topim in v vato obdajam ob lepih čustvih ljubezni do svojih princesk. Hvala ti vnaprej.
Nisem Pu, pa vseeno!
Vidka
46. MATI GOVORI OTROKU – Ksaver Meško
Iz zemlje droben vir žubori,
iz matere zemlje zajemlje življenje.
Narašča v reko. In koder hiti,
na materi zemlji oživlja zelenje.
Tako si ti, dete, se v meni spočelo,
iz mene življenje in rast si zajelo.
A jaz iz tebe zajemam veselje,
spolnjene v tebi vse moje so želje.
Brez virov in rek bila zemlja bi vela,
kako le brez tebe jaz bi živela!
47. TEBI, MATI – Anica Černejeva
To so tvoje tople roke,
ki so k sebi me privile,
ko so moje mlade misli
zadnjo vero izgubile,
ko so moje mlade misli
nad življenjem ostrmele …
To so tvoje tople roke,
ki so tiho me objele
in peljale v novo srečo,
v belo srečo duše tvoje:
Daj, varuj življenja drugih,
da pozabiš sama svoje!
To je tvoja močna duša,
ki mi je nov svet odprla,
ko je v starem zadnja lučka
dogorela in umrla,
ko so moje mlade želje
svojo sončno pot zgrešile.
To je tvoja močna duša,
ki mi daje nove sile
in prižiga v mojem srcu
lučko novega spoznanja,
da je sreča le v bogastvu
dajanja in darovanja.
48. ROJSTVO – Ciril Zlobec
Dragi, bilo je hudo.
Kakor da smrt mi čez čelo
šla je z ledeno roko,
mrka vabeč me v deželo
večnega spanja … Da teh bolečin
vsaj za trenutek bi smrt me rešila,
šla bi za njo, o! …”Rodil se je sin.”
Sin!? … In v trenutku sem vse pozabila.
Kot da vekove čakala bi nanj,
ko da le zanj sem vsa leta živela.
Vse bolečine, vse muke bi zanj,
vse bi za malega spet pretrpela.
49. ROJSTVO – Tone Pavček
Stopite narahlo kakor v copatih
naravnost pri glavnih vratih
v ta lepi dan, kot bi šli v pesem.
Svet naokrog je vabljiv in vonljiv,
čudno resen in nemalo slovesen:
NEKDO SE JE PRAVKAR RODIL.
In to je najlepša pesem.
Stopite narahlo
in pustite k nebesom odprta vrata.
Naj skoznje lije botrinja bogata –
novorojenčeva pesem.
50. MAMINA LJUBEZEN – Ksenija Šoster Olmer
Skrivnost zašepetala mi je mama na uho:
“Sestrico dobila boš, kaj praviš, bo lepo?”
Takole premišljujem, da za mamo bo težko.
Saj mama ena sama je, a midve bova dve.
Naročje eno le ima in eno le srce.
Kako dovolj prostora bo v njem našla za obe?
A mama me objame in tiho govori:
Srce imam veliko, naj to te ne skrbi,
saj mamina ljubezen se ne razpolovi,
nikoli ne pomanjša, razredči in deli.
Ljubezen v mami raste in še naprej živi
in z vsakim novim detetom se stokrat pomnoži.
51. NOVOROJENČKU NA POT – Ksenija Šoster Olmer
Naj boža te roka,
ki le nežnost pozna.
Naj te mamica tvoja
s svojim mlekom sladka.
Naj ti pojejo ptice,
veter kuštra lase,
naj prav zate cvetlice
najslajše dehte.
Naj ti svetijo zvezde
v dolgih, temnih nočeh,
ne ugasnejo nikdar
iskre v tvojih očeh.
Naj zavetje bo toplo,
ko spušča se mrak,
naj cesta bo ravna
in korak tvoj lahak.
Naj te spremlja ljubezen
na konec sveta
in sreča te najde
tam, kjer boš doma!
52. HČERKI OB DOJENJU – Ksenija Šoster Olmer
Oči zaprem
in vpijam vase tvoj presladki vonj,
mehkobo tvoje kože,
v objemu te tesno držim,
kot da nikoli več te ne spustim.
Oči zaprem
in srcu svojemu prisluhnem,
v katerem se prebujajo besede in šepeti,
uspavanke, ki jih pred mnogimi je leti
oči zaprtih moja mama pela.
Nekoč,
ko drobna glavica bo tvoje prsi grela,
ne omahuj in ne sprašuj,
pomisli name,
tesno v naročju detece objemi,
oči zapri
in tiho prisluškuj, kaj vse srce ti tvoje govori!
53. BREZ KONCA – Neža Maurer
Mati je šla
za svojimi otroki.
našla je odpadle gumbe,
strgane jopice, kape,
celo sledove krvi.
Vse je pobirala
in spirala s solzami.
Da bo pot čista in lepa
za otroke njenih otrok.
54. SIZIFOVO DELO – Neža Maurer
Otroci me ob jutrih
razbijejo kot lupino,
použijejo kot zajtrk,
ostanke raznesejo
po kotih in dvorišču
kot svoje igrače.
Potem me ves dan
do večera ni.
Ob mraku se zmedena pobiram in zbiram,
lepim in celim –
da me zjutraj spet lahko razbijejo.
55. OD MENE K TEBI – Neža Maurer
Lahko si sposodiš
belo krilo in rdeč pas,
lahko si sposodiš
sandale in torbico,
lahko se z mojim smehom
odsmeješ na ulico,
se z mojim hrepenenjem
zaziraš v mimoidoče,
z mojim glasom
rečeš “da” ali “ne”.
Vse si lahko sposodiš –
odneseš v svoje življenje.
Le dušo
moraš imeti svojo.
O dobro jutro … bom še kaj pridala … Pu
NOVOROJENEMU
Druga
Pozdravljen, ki si prišel
iz teme in iz gluhe noči
vesoljstva, iz dalj neznanih,
kjer stotisoči čakajo
nestrpno na znak, da lahko pridejo
in stopijo v luč;
a ti si prišel, ves up in ves luč,
še čisto nič senca
in z jokom naznanil
vsem, celo nemim:
Hočem živeti!
Pozdravljen, mali velikan
ki nič ne veš, kaj je življenje
pa si življenje samo:
rožnati popek sveta
z usteci prisesan
kot na drevo bršljan
na mamo,
ki jo dvigaš
z drobcenimi prstki do sinjine nebes
in čez
in terjaš zase
svoje in in naše prihodnje čase.
Pozdravljen, ki si prišel.
Zahvaljena milost, ki te je napotila k nam
in naš dom napolnila s smehom in jokom.
Tako se soba polni s svetlobo,
tako se silna moč toči v nas
in se pred nami boči neumišljeni trak,
ki vodi v prihodnost.
(Tone Pavček)
M A M I C I
Kdo s poljubčkom sladkim zjutraj
me zbudi?
Kdo mi skuha kavo, kruhek nadrobi?
Kdo zašije hlačke, zlika srajčico?
Kdo vsak dan se trudi, da mi je lepo?
To je moja ljuba, dobra mamica,
želje vse izpolni,
rada me ima.
Še nekaj o sreči …
PESMI O SREČI
SREČA
1
Sreča se zmeraj z nesrečo brati.
Tako stare knjige uče.
A človek ne neha verovati
in za srečo kakor za zvezdo gre.
Tako živi sreča svojo posebno zgodbo
med stvarmi in med ljudmi,
ki jo poslušajo kot znano godbo,
ki ni resnična, a milo zveni.
A sreča ni v glavi in ne v daljavi,
ne v žepu ali pod palcem zaklad.
Sreča je, če se delo dobro opravi
in če imaš koga rad.
Potem v tebi dve sreči gorit.
Dve sonci v srcu. Dvoje svetil.
Od njiju je luč okrog tebe razlita,
ko romaš za zvezdo, k sebi, na cilj.
SREČA
2
Sreča prebiva
v kakšni prijazni vasi
(v Šenčurju, v Šentjurju,
na Matajurju),
včasih počiva
na gozdnati jasi
ali se skriva
med prihodnjimi časi ;
pazi, zdaj zdaj lahko predte sine
in te za roko prime!
Sreča stanuje za prvim ovinkom,
za sedmim vogalom,
pod zvezdnim utrinkom,
pod trinajstim kamnom;
pazi, ko kamen sreče odstraniš,
da se po nesreči ne raniš!
Sreča kroži okrog po stezicah
svoj krog za krogom,
morda pa stoji na tankih nožicah
pravkar pred tvojim domom.
Da ti postane družica,
ne reci ji zbogom,
a pazi, če vsega te hoče :
tudi od sreče se joče !
SREČA
3
Sreča je, če srečaš na poti v šolo
kakšnega kljukca ali pa čuka,
ki ti zaupa, da je dan vseh prismukov
in ni pouka.
Potlej je sreča, če v travi
najdeš deteljo štiriperesno,
a tudi, če imaš v glavi
kaj takega, kar je zaresno.
Recimo : kolesce,
ki se mu kliker pravi,
ali peresce,
ki napake odpravi.
Sreča je, če se ti sonce smeje,
če mama brata ošteje,
a tebe iz žive meje
taščica vabi.
Sreča je, če sreča te zgrabi
in nese čež holadri
v svet, ki ga ni.
SREČA
4
Sreča je zelo čudna gospa.
Kadar jo iščeš, je ni doma,
a če je s tabo, je nezanesljiva,
ali, kot pravijo, kriva.
Poznal sem fanta, že skoraj moža,
ki šel je za njo na konec sveta,
in je korakal, korakal, korakal,
a ni je, sreče, učakal.
Zmeraj je gledal nekam v daljavo,
zmeraj verjel je v nekakšno veljavo,
a bogatinje med samo potjo
ali pred nosom zanj ni bilo.
Tako je mislil, da je nesrečen,
in tožil, da je za srečo zgubljen.
Mož je pozabil, da človek je večen
in da je sreča v njem …
Pa še nekaj lepih o otrocih … Pu
OTROK JE BLAGOSLOV!
Le kateri občutek je bolj prijeten,
kakor otrokova roka v tvoji?
Tako majcena, mehka in topla,
kakor mlada muca,
ki se zvije v varno zavetje tvojega naročja.
(Marjorie Holmes)
Otročiček – nekdaj bil si upanje in sanje,
zdaj resničnost si postal.
Spreminjaš vse, kar se zgodilo bo.
Tako majčken. Prgišče zvezdnega prahu.
Duh, ki skrajnih meja vesolja se dotika.
Ljubezen, ki vedno v naših srcih bo gorela.
(Charlotte Gray)
Drobcen malček. Čist kristal.
Lesketajoč se in iskriv.
Brušen kot še nihče pred teboj.
Loviš svetlobo vseh lepih reči,
jo spreminjaš v mavrico
in odsevaš nazaj v svet.
Vse postane novo.
(Pam Brown)
Življenje je plamen,
ki v lastnem ognju izgoreva,
vendar vedno znova vzplamti,
ko dete se rodi.
(George Bernard Shaw)
Novorojenček je začetek vsega
– nečesa čudovitega, upanja,
sanj o možnosti.
(Eda Leshan)
Odločitev imeti otroka je pomembna. To pomeni odločiti se za vedno, da bo naše srce hodilo naokoli zunaj našega telesa.
(Elisabeth Stone)
Sreča je,
kadar se vsakdanje reči
svetijo kakor zlato.
(Pam Brown)
Še nekaj o mamicah … Pu
MATI IMA ZMERAJ PRAV,
PREVEČ JE TRPELA IN IMELA RADA,
DA BI BILO DRUGAČE.
Preden si bil spočet sem si te želela,
še preden si bil rojen sem te ljubila
in komaj si se rodil, bi zate umrla.
To je čudež življenja.
Čudežna beseda mati
razložiti se ne da,
zna jo le zašepetati
glas otroškega srca
Mamica je kakor zarja, zjutraj se smehlja,
ko se v postelji še dete s sanjami igra.
In zato nikdar mamice ne dam,
eno le na svetu širnem mamico imam.
Mamica je kakor sonček, srček njen je zlat
kakor žarek, ki posije od nebeških vrat.
In zato nikdar…
Mamica je kakor luna, dolge bdi noči,
da počiva njeno dete mirno brez skrbi.
In zato nikdar…
Kajetan Kovič
MATERI
Daleč sva, malo besed je med nama,
komaj poznaš moje duše obraz.
Težko, veš, reči besedo je, mama,
teže še reči besedo naglas.
Misel, ki ti jo pošiljaš za mano,
najde le ravne in gladke steze.
Težko ji je, če zadene ob rano,
ko se vsa plaha dopipa do me.
Mati, vsak mora po svoje živeti,
vsak mora sam prehoditi svoj pot.
Kar mu je dano, to mora sprejeti,
ne da bi vprašal, zakaj in od kod.
Morda ne veš, kak je včasih samotno,
morda ne veš, kak je včasih hudo,
morda ne veš, kak se včasih odsotno
duša smehlja, a ne misli na to.
Mati, sam bom vso pot prehodil.
Ne skrbi. A vseeno – pridi tedaj,
kadar bo kdo moje srce pohodil.
Dvigni ga, toplo besedo mu daj.
MAMA
Vsaka mama je prava mama,
dana za srečo in na veselje.
Prava. In ena sama.
Za vse življenje.
Tone Pavček
KAKO RASTE MAMA
Najprej je sama tema,
najprej je velik nič,
potlej je majcena deklica
in iz nje ljubek deklič.
Iz njega mamica zraste,
a raste dolgo in mnogo let,
potem pa je to kar naenkrat
in jaz pridem na svet.
Iz mamice zraste mama
bogvekdaj, kar nekega dne,
ko še sama ne ve, da ji pada
prvi sneg na lase.
Ko jaz odrastem, raste
mama počasi nazaj,
dokler babica ne postane
in pride z vnuki v raj.
Niko Grafenauer
MAMA
Mama je od vseh ljudi
najboljša na svetu,
ker se mi rada smeji
in ker je par očetu.
Z mamo se oče poljublja,
z njo hodi spat in z njo vsataja
in kar naprej ji obljublja
vse od kraja.
Z njo se fotografira,
objet preko rame,
in z njo se prepira,
kadar se vleče zame.
Mama očetu bere misli
in vse njegove želje ugane.
Pomaga mu, kadar so dnevi kisli,
ali če z levo nogo vstane.
Mama ne more biti sama,
ali imeti za par kakšnega strica.
Saj vsi vemo, da je mama
boljša očetova polovica.
Le kako bi bilo očetu
brez mame,
ko bi ga le pol hodilo po svetu
in nič ostalo zame?
Saša Vegri
OČKA PRAVI
Očka pravi,
da v mamini glavi
se vsaka beseda
na glavo postavi.
Zanjo
so rokavi
na srajci in na Dravi,
Zanjo
se jeza
kuha kot juha.
Zanjo
se laž
in rožo zaduha.
Pri njej
pot gre
in se v vasi ostavi,
pri njej
ležijo gore
zleknjene ob puščavi,
pri njej
hiša rase
najraje ob travi.
Po njenem
se bolezen in sosedo pozdravi,
po njenem
se lahko
šal in prijateljstvo spletee
od glave do pete.
Jože Snoj
MAMINA SLIKANICA
Neke noči,
sredi nekega sna,
iz slikanice
je punčka
prišla.
Komaj naslikana
že je shodila,
besedi koracala,
korakce čebljala,
se v svet namenila
mamo zbudila.
In iz te mamine
slikanice
neučakanko so
prestregli –
v plenice.
Oton Župančič
USPAVANKA
Kaj bo sinku sen prineslo?
Ptičje krilo, tenko veslo,
ali kita rožmarina?
Aja tuta, nana nina!
Krilo se je utrudilo,
veslo se je polomilo,
suha kita rožmarina –
aja tuta, nana nina!
Kaj ob sinku sen prineslo?
Niti krilo, niti veslo,
niti kita rožmarina,
le popevka materina:
aja tuta, nana nina!
Anica Černejeva
USPAVANKA
Sonce je zaspalo,
lunico prižgalo.
Mamica pesem poje,
ziba dete svoje.
“Tiho, tiho, naša
zlata, mala Saša.
Saj je blizu mama,
saj še nisi sama.
Saj te čuva očka,
ker bi huda nočka
te za nos prijela
in ti nosek vzela …”
Ksaver Meško
MATI GOVORI OTROKU
Iz zemlje droben vir žubori,
iz matere zemlje zajemlje življenje.
Narašča v reko. In koder hiti,
na materi zemlji oživlja zelenje.
Tako si ti, dete, se v meni spočelo,
iz mene življenje in rast si zajelo.
A jaz iz tebe zajemam veselje,
spolnjene v tebi vse moje so želje.
Brez virov in rek bila zemlja bi vela,
kako le brez tebe jaz bi živlea!
Anica Černejeva
TEBI, MATI
To so tvoje tople roke,
ki so k sebi me privile,
ko so moje mlade misli
zadnjo vero izgubile,
ko so moje mlade misli
nad življenjem ostrmele …
To so tvoje tople roke,
ki so tiho me objele
in peljale v novo srečo,
v belo srečo duše tvoje:
Daj, varuj življenja drugih,
da pozabiš sama svoje!
To je tvoja močna duša,
ki mi je nov svet odprla,
ko je v starem zadnja lučka
dogorela in umrla,
ko so moje mlade želje
svojo sončno pot zgrešile.
To je tvoja močna duša,
ki mi daje nove sile
in prižiga v mojem srcu
lučko novega spoznanja,
da je sreča le v bogastvu
dajanja in darovanja.
Ciril Zlobec
ROJSTVO
Dragi, bilo je hudo.
Kakor da smrt mi čez čelo
šla je z ledeno roko,
mrka vabeč me v deželo
večnega spanja … Da teh bolečin
vsaj za trenutek bi smrt me rešila,
šla bi za njo, o! …”Rodil se je sin.”
Sin!? … In v trenutku sem vse pozabila.
Kot da vekove čakala bi nanj, ko da le zanj
sem vsa leta živela.
Vse bolečine, vse muke bi zanj,
vse bi za malega spet pretrpela.
Tone Pavček
ROJSTVO
Stopite narahlo kakor v copatih
naravnost pri glavnih vratih
v ta lepi dan, kot bi šli v pesem.
Svet naokrog je vabljiv in vonljiv,
čudno resen in nemalo slovesen:
NEKDO SE JE PRAVKAR RODIL.
In to je najlepša pesem.
Stopite narahlo in pustite k nebesom odprta vrata.
Naj skoznje lije botrinja bogata –
novorojenčeva pesem.
Ksenija Šoster Olmer
MAMINA LJUBEZEN
Skrivnost zašepetala mi je mama na uho:
“Sestrico dobila boš, kaj praviš, bo lepo?”
Takole premišljujem, da za mamo bo težko.
Saj mama ena sama je, a midve bova dve.
Naročje eno le ima in eno le srce.
Kako dovolj prostora bo v njem našla za obe?
A mama me objame in tiho govori:
Srce imam veliko, naj to te ne skrbi,
saj mamina ljubezen se ne razpolovi,
nikoli ne pomanjša, razredči in deli.
Ljubezen v mami raste in še naprej živi
in z vsakim novim detetom se stokrat pomnoži.
Ksenija Šoster Olmer
NOVOROJENČKU NA POT
Naj boža te roka,
ki le nežnost pozna.
Naj te mamica tvoja
s svojim mlekom sladka.
Naj ti pojejo ptice,
veter kuštra lase,
naj prav zate cvetlice
najslajše dehte.
Naj ti svetijo zvezde
v dolgih, temnih nočeh,
ne ugasnejo nikdar
iskre v tvojih očeh.
Naj zavetje bo toplo,
ko spušča se mrak,
naj cesta bo ravna
in korak tvoj lahak.
Naj te spremlja ljubezen
na konec sveta
in sreča te najde
tam, kjer boš doma!
Ksenija Šoster Olmer
HČERKI OB DOJENJU
Oči zaprem
in vpijam vase tvoj presladki vonj,
mehkobo tvoje kože,
v objemu te tesno držim,
kot da nikoli več te ne spustim.
Oči zaprem
in srcu svojemu prisluhnem,
v katerem se prebujajo besede in šepeti,
uspavanke, ki jih pred mnogimi je leti
oči zaprtih moja mama pela.
Nekoč,
ko drobna glavica bo tvoje prsi grela,
ne omahuj in ne sprašuj,
pomisli name,
tesno v naročju detece objemi,
oči zapri
in tiho prisluškuj, kaj vse srce ti tvoje govori!
Neža Maurer
ZNAMENJA OB POTI
Vsak mora sam za svojo srečo.
Matere ostajajo ob poti
kot počivališča za utrujene,
koz znamenja
za vrnitev.
Neža Maurer
BREZ KONCA
Mati je šla
za svojimi otroki.
našla je odpadle gumbe,
strgane jopice, kape,
celo sledove krvi.
Vse je pobirala
in spirala s solzami.
Da bo pot čista in lepa
za otroke njenih otrok.
Neža Maurer
SIZIFOVO DELO
Otroci me ob jutrih
razbijejo kot lupino,
použijejo kot zajtrk,
ostanke raznesejo
po kotih in dvorišču
kot svoje igrače.
POtem me ves dan
do večera ni.
Ob mraku se zmedena pobiram in zbiram,
lepim in celim –
da me zjutraj spet lahko razbijejo.
Neža Maurer
OD MENE K TEBI
Laho si sposodiš
belo krilo in rdeč pas,
lahko si sposodiš
sandale in torbico,
lahko se z mojim smehom
odsmeješ na ulico,
se z mojim hrepenenjem
zaziraš v mimoidoče,
z mojim glasom
rečeš “da” ali “ne”.
Vse si lahko sposodiš –
odneseš v svoje življenje.
Le dušo
moraš imeti svojo.
Neža Maurer
ODŠEL JE
Na vrata trka moj ljubljeni otrok.
Ne odprem mu.
Delo imam. Veliko nujnega dela.
Otrok trka in kliče,
potem zajoče – in utihne.
Kasneje,
ko je delo opravljeno,
odprem vrata in srce,
toda otroka ni.
Odšel je.
PESEM ZA MAMO
Ne bom lovila zvezdic-
na nebu naj žarijo.
Rož ne bom iskala-
kjer so, tam naj cvetijo.
Nič ptičk ne bom prosila,
da pesmice bi pele-
naj letajo, kjer hočejo
proste in vesele.
Sama bom zapela
pesem iz srca,
pa bo najbolj vesela
moja mamica!
(Neža Maurer)
Pa še nekaj krasnih o rojstvu … lahko sem tudi kakšno pesmico podvojila, pa lepega ni nikoli preveč … ha, ha … Pu
“Tedaj so te iz skrivne zibke zveli,
in ko so te v naročje moje deli,
ti si zaplakal,
jaz sem se smehljala…”
Ksenija Šoster Olmer
NOVOROJENČKU NA POT
Naj boža te roka,
ki le nežnost pozna.
Naj te mamica tvoja
s svojim mlekom sladka.
Naj ti pojejo ptice,
veter kuštra lase,
naj prav zate cvetlice
najslajše dehte.
Naj ti svetijo zvezde
v dolgih, temnih nočeh,
ne ugasnejo nikdar
iskre v tvojih očeh.
Naj zavetje bo toplo,
ko spušča se mrak,
naj cesta bo ravna
in korak tvoj lahak.
Naj te spremlja ljubezen
na konec sveta
in sreča te najde
tam, kjer boš doma!
Ksenija Šoster Olmer
HČERKI OB DOJENJU
Oči zaprem
in vpijam vase tvoj presladki vonj,
mehkobo tvoje kože,
v objemu te tesno držim,
kot da nikoli več te ne spustim.
Oči zaprem
in srcu svojemu prisluhnem,
v katerem se prebujajo besede in šepeti,
uspavanke, ki jih pred mnogimi je leti
oči zaprtih moja mama pela.
Nekoč,
ko drobna glavica bo tvoje prsi grela,
ne omahuj in ne sprašuj,
pomisli name,
tesno v naročju detece objemi,
oči zapri
in tiho prisluškuj, kaj vse srce ti tvoje govori!
Otročiček nam vrne svet,
ki smo ga izgubili – svet čudes.
Lepoto cveta.
Lesket plamena. Metulja.
List. Ptico.
Ustvarjeno na novo.
Čudovito.
Vidimo jih skozi oči nedolžnosti.
In…otroško veselje postane naše.
(Pam Brown)
Postati mamica je lepo,
Ko vidiš detece ljubo,
Kmalu pozabiš vse trpljenje,
Začenja novo se življenje. Iz pleničk se ti smehlja,
Nekaj čisto majhnega,
Nedolžno zre ti v oči,
K mamici v naročje si želi.
Gleda te par lepih oči,
boža te par nežnih rok,
veseli se, to je ena najlepših stvari,
Ki v življenju, jih mati doživi.
Otroški jok in smeh po hiši bo donel,
Kako bi človek pri vsem tem’ ne bil bi vesel,
Zato …… Ti iz srca čestitamo,
Veselja, zdravja obema zaželimo.
Naj ti jok, kakana ritka,
Noč brez spanca dobro de,
Sreča in veselje odtehta vse.
Ker bila je prava lunca,
Rodila se je punca,
Ker na puncah svet stoji,
Saj punca je za fante tri.
Mamica zala in hčerkica mala, najhujše je mimo
Vso srečo želimo pri oblačenju še ene ritke
Pa atu iskrene čestitke.
Zdaj, ko mamica in očka sta postala,
Okrog ne bosta več ga srala,
Ne bosta rabila več budilke,
Ker vajin sinko krepil si bo glasilke.
ROJSTVO
Stopite narahlo kakor v copatih
naravnost pri glavnih vratih
v ta lepi dan, kot bi šli v pesem.
Svet naokrog je vabljiv in vonljiv,
čudno resen in nemalo slovesen:
NEKDO SE JE PRAVKAR RODIL.
In to je najlepša pesem.
Stopite narahlo in pustite k nebesom odprta vrata.
Naj skoznje lije botrinja bogata –
novorojenčeva pesem.
(Tone Pavček)
Zdaj, ko je tu tvoj/vajin dojenček,
je čas, da obnoviš/obnovita matematiko…
1+2+3=24/7
1 – previjanje (vsako 1 uro)
2 – hranjenje (vsaki 2 uri)
3 – glasen jok (ob 3. uri zjutraj)
Ampak vse se sešteje v neizmerno srečo 24 ur na dan, 7 dni na teden!
Čestitke ob rojstvu tvojega/vajinega fantka!
SREČA
Sreča je,
ko beseda besedo najde
in si podata roke za druženje in za stavke –
njune lepe otroke.
Sreča je,
ko misel misel najde
in zatrepeče žila bitja
za slavolok iznajdbe
in za odkritja.
Sreča je,
ko duša dušo najde
in gresta složno
pod lok nebesne brajde
v stoprvo možnost.
Sreča je,
ko človek sebe najde
med vsemi kažipoti
in pride končno v skladje
kakor k dobroti.