Nikita, ma bi te kar objela. Dala si mi pametno delo, sem prebrala, evo še vam….Meni je branje kar pasalo 🙂

Napoleon Buonaparte se je rodil 15.8.1769 v Ajaccio-u

, enem od dveh glavnih mest na Korziki. Bil je četrti od skupno dvanajstih otrok, ki jih je njegova mati Maria Letizia spravila na svet. Preživelo jih je pa žal le osem: Joseph (najstarejši), Napoleon, Lucien, Jerome, Louis, Caroline, Elisa in Pauline. Napoleonov oče Karel (Charles) Buonaparte je bil po poklicu advokat (odvetnik).

Da bi lahko prehranjeval veliko družino, se je oče priključil francoski stranki. A je vseeno otroke vzgajal v spominu na velikega Pascala Paolija, borca za svobodno in neodvisno Korziko. Ko se je Napoleon rodil, je bil otok že eno leto pod francosko oblastjo.
Na srečo svojih prednikov, katerih naslovi so vzbujali spoštovanje, je tudi Napoleon postal plemič.

Januara 1779 se je Napoleon vpisal v College d´Autun v Franciji. Za tem je obiskoval kraljevo vojaško šolo Brienne-le-Chateau. Na tej šoli sta se njegov duh in ponos še okrepila. Ker je svoje ime izgovarjal s korziškim naglasom, se je slišalo kot “Napoline”. Zaradi tega so ga sošolci klicali “la-paille-du-nez”, kar pomeni “slamnati nos”. V tem času je dajal mračen in čuden videz ter je zavračal vsako igro. Žaljivke so okrepile njegov odnos do Francije. Na Francoze je gledal kot na zatiralce in okupatorje Korzike.

Poseben talent je pokazal med vojaškimi igrami (pri gradnji utrdb). Skozi druženje s Francozi je prevzel tudi njihove predsodke.

Napolen je bil povprečen študent. Dober je bil v matematiki, upiral pa se je učenju latunščine. Navduševal se je nad branjem, zgodovino, geografijo, ekonomijo in političnimi vedami. Od maja 1779 do oktobra 1784 je ostal v Briennu, nato pa je odšel v Pariz.

Nadzorniki na vojaški akademiji so omahovali pri izboru za njegovo izobrazbo med vojsko in mornarico. Njegove dobre ocene pri matematiki so končno odločile, da je bil 19. Marca 1784 sprejet na vojaško šolo kot kadet. 1785 je opravil izpit in bil sprejet v artilerijo kot drugi poročnik v regimentu “La Frére”.

Istega leta mu je umrl oče. Njegova mati je ostala sama z otroki v Ajjaciu. Ker je imela malo dohodkov je Napoleon prevzel vlogo očeta v družini Buonaparte, kljub temu, da je bila namenjena njegovemu starejšemu bratu.

Zaradi njegovega izjemnega znanja matematike je predčasno diplomiral in s 16 leti postal oficir.

Premeščen je bil v Valencijo, kjer je kot topničar spoznel tudi navadne vojake. Zanj se je začelo nehvaležno življenje oficirja v mirnem čaru. Ukvarjal se je z pisanjem, manevri, sprejemi in plesi, ki jih ni maral. Dolgčas je preganjal z branjem in pisanjem. Ni maral vojaških knjig, zato pa je toliko bolj užival v političnih knjigah, v katerih je iskal rešitev, kako osvoboditi Korziko. Ob svojem pisanju je sanjal o veliki pisateljski slavi. V njegovih delih je zaznati občudovanje patriota Paoli-ja, kot tudi sprejemanje novih vojaških ideologij. Tako lahko v njegovem delu “Dissertation sur l´autorité royale” preberemo :”Skoraj ni kralja, ki si ne bi zaslužil, da ga ne bi vrgli s prestola!”.

Njegovo sovraštvo do Francije je bilo tako veliko, kot njegovo domotožje. Ob izbruhu revolucije je bil zadolžen da potlači upor rojalistov v Burgundiji, kar mu je tudi uspelo. Francija je bila vedno v vojni z Evropo. V januarju so zajeli Belgijo, Savojo in Nizzo. Naslednji korak je bil osvojiti Sardinijo. Prostovoljna vojska Korzike naj bi jih pri tem podpirala. Napoleon se je temu podvigu pridružil kot komandir artilerije. Vse pa se ni srečno izteklo, saj med francoskimi in korziškimi četami ni bilo zaupanja. Slednje so sabotirale podvig.

Ker se je Napoleon po umiku izrazil proti sabotaži, so korziški patrioti začeli kampanjo proti družini Buonaparte. Iz strahu za družinoj je Napoleon pisal materi, naj se pripravi, da bodo zapustili Korziko. Družina je pobegnila malo preden so domačini opustošili njihovo hišo. V bedi so se naselili v Marseillu. Napoleon je bil takrat star 24 let, še vedno je bil poveljnik brez položaja. Navidezno je bil brez prihodnosti, v najboljših letih, njegova kariera pa je stagnirala.

Angliji, Španiji in Sardiniji je uspelo zbrati čete v Toulontu, kjer so ga skupaj oblegale. Tukaj so pri obrambi veliko pripomogle Napoleonove genialne poteze. S pomočjo njegovih strategij so uspeli obvarovati mesto. Zaradi tega velikega uspeha je bil povišan v brigadirja. Dolgo obdobje brez dela se je tako končalo.

Pridobil si je pozornost Robespierra in kmalu postal komandir artilerije italijanske vojske. Dobro se je spoznal z geografijo dežele in tam je kasneje dosegal tudi najboljše poteze na bojiščih. Ko je ravno pripravljal novo taktiko, je prišlo v Parizu do preobrata. Jakobinci (pripadniki Robespierra) so padli in Napoleona so na predlog njegovega prijatelja Salicettija aretirali. Bila je kmalu izpuščen, vendar so ga še imeli za sumljivega.

1795 mu je bilo ukazano, da zapusti Italijo, vendar se je upiral, zato so ga črtali s seznama generalov. Zaradi dobre poteze pri reševanju skladišča topov, mu je Barras vrnil njegov čin in mu dal mesto v domači vojski. Pridobil si je spet zaupanje vodilnih. Iz Buonapatreja se je preimenoval v Bonaparteja. Povzpel se je visoko, želel pa ve postati vrhovni poveljnik italijanske vojske. To mu je uspelo po poroki z Josephine de Beauharnais.

Vojna se je nadaljevala. Francija se je bojevala z Avstrijo in Piemontom. Zaradi njegovega dobrega poznavanja Italije, je Napoleon dosegel veliko zmag. Avstrija se je proti njemu bojevala s svojimi najboljšimi generali. Madtem ga je žena prevarala, zaradi česar je bil zelo prizadet. Tudi v zadnjem poskusu Avstriji ni uspelo premagati Napoleona in tako je le-ta lahko prosto odšel proti Dunaju.

18. oktobra je Avstrija podpisala mirovni sporazum. Upirala se je le še Anglija. Napoleon je načrtoval osvojitev Egipta, da bi prekinil trgovanje med Anglijo in Indijo. den Handel zwischen England und Indien zu stören. Kljub pomanjkanju vode in vročini mu je uspelo uveljaviti francoske zakone od Aleksandrije do Egipta.

Vendar se osvajanje ni srečno končalo: Nelson je potopil napoleonovo ladjevje, tako da te ta ni mogel vrniti in je Anglija bila vodilna pomorska sila, hkrati pa je kuga zdesetkala njegove čete.

9. oktobra 1799 se je vrnil v Pariz, kjer ga je čakalo skoraj obubožano mesto, ki je hrepenelo po spremembi, saj je bila vlada vedno bolj neenotna in spreminjajočega mnenja. Enkrat so imeli večino jakobinci, drugič rojalisti. Takoj se je odločil, da se pridruži sporu.

Načrt je bil preprost. Zaigrali naj bi vstajo jakobincev. Nastal naj bi vtis, da je republika ogrožena. V noči na 19.oktober so se člani senata zbrali, da bi bili pod zaščito generala Napoleona. Država ni več imela izvršne oblasti, imela pa je parlament. Naslednji dan je imel Napoleon govor, ki je povzročil veliko nemira v parlamentu, zato se je s svojimi vojaki umaknil. Njegov mlajši brat Lucien, ki je vodil parlament mu je povedal, da ga želijo ubiti in da takšni ljudje ne morejo več voditi države. S tem mu je dal dovoljenje, da izvede prevrat. Napadli so dvorano, poslanci pa so se razbežali. Tisti, ki so jih ujeli, so morali podpisati dokument o padvu parlamenta in prenosu moči na 3 konzule. Bonaparte je bil prvi konzul.

Pomiril je državo in cerkev, ter tako katolike pridobil na svojo stran. Izvedel je tudi finančno reformo, ki je izboljšala kreditni sistem in trgovino. Njegova slava je rastla. 14.junija 1800 je porazil še Avstrijo. Z odločitvijo ljudstva je postal doživljenjski konzul. S tem je pridobil pravice in moč kralja, brez da bi to bil.

1804 stopi v veljavo civilni kodeks (Code Civil), glavni dokument na katerem temelji Napoleonova moč. Vsebuje 2281 členov. Vsebuje tudi neke vrste pravni okvir, ki je v praksi že deloval, sedaj pa je bil še zapisan. Sem spadajo tudi:

Visoke vrednote družine
Oče kot glava družine
Pravica do lastnine
Ta civilni kodeks se je hitro razširil in postal vzor mnogim državam.

Napoleon je bil2.decembra posvečen, že takrat je imel naslov “francoski cesar”.

Njegova želja po vladanju je večne vojne v Evropi. V času njegovega vladanja se je vedno vojskoval. Prvo vojno je bojeval z Anglijo (1803 – 1806). Ker se mu ni uspelo izkrcati, je pač vodil trgovinsko vojno. 21.11.1806 je blokiral povezavo med kontinentom in otokom, vendar je to bolj škodilo Evropi. Vseeno pa mu je uspela vojaška povezava z nemškimi deželami in alianca z ruskim carjem Aleksandrom I.

Glavni problem je bila še vedno Anglija. Sledila je veriga vstaj, ki se je začela v Španiji(1808) (1809 Avstrija in severna Nemčija).

16. decembra 1809 je senat potrdil ločitev z Josephine. 2. Aprila 1810 se je poročil Mario-Luiso Avstrijsko, ki mu je rodila tudi edinega naslednika, Napoleona II.

Odklonitev ruskih carjev v kontinentalni blokadi je vodila k šesti vojni, proti Rusiji. Potem, ko je 14.9.1810 odšel proti Moskvi, se je moral, med drugim zaradi zgodnje zime in velikih izgub v vojski, leta 1812 umakniti. To je bil preobrat v njegovi vladavini. V borbah je podlegel premoči zavezništva med Anglijo, Rusijo, Avstrijo in Prusijo (bitka pri Leipzigu 16.-19.10.1813).

Sledili so padec Pariza (31.3.1814), odstavitev s strni senata, njegovo zaprtje v Fontainbleau (6.4.1814) in premestitev na Elbo. Do konca življenja je bil interniran na otok Sveta Helena, kjer je leta 1812 umrl za posledicami raka na želodcu. Leta 1840 so ga pokopali v Parizu.

Znal je uporabiti francosko revolucijo za uresničitev svojih načrtov. Zaznamoval je potek in konec revolucije, s katero je povečal občutek nacionalne pripadnosti v podrejenih državah Evrope. Bil je pomemben strateg in odličen vodja francoskega ljudstva.

…. še zanimivost : Napoleon je bil hud epileptik . In obenem nesporno genij.

V tvojem poročilu manjkata le še pomembni podrobnosti – Code civil velja še danes za temelj modernega prava.
– 100 dni cesarstva : po prostovoljnem izgnanstvu na Elbo ( skupaj s 300 vojaki osebne garde) se je skoraj natačno po letu dni spet izkrcal v Franciji in začel prodirati proti Parizu. Kralj Ludvik XVIII je nadenj poslal vojsko , ki pa se je spotoma priključevala tistim prvotnim 300-tim. Kralj je spet pobegnil , sveta aliansa (združenje evropskih držav in Anglije) pa je nadenj znova poslala združeno vojsko. Napoleon je vkorakal v Belgijo , od koder mu je pretila največja nevarnost , in žalostno izgubil bitko pri Waterlooju. Sto dni cesarstva se je končalo , njega pa so dokončno internirali na sv. Heleni , kjer je živel v veliki bedi .

Nikitka občuduje “velikega” generala , ki je bil ne samo izjemen vojskovodja , pač pa tudi politik z smislom za znanost in umetnost – a vam kaj diši na podobnost z našimi politiki :)))

………..menda mu je bilo dovolj spanja le štiri ure….

prav fino mi je bilo, ko si me spomnila nanj 🙂
Je genij, ja ! Čeprav vsi ne mislijo tako, nekateri zanj uporabljajo besedo slabšalnega pomena ):

… he , he , pa še to – menda ni maral , da bi se ženske pred sestankom z njim kaj dosti umivale … tam …. :)))))

ma Nikitki je kljub temu full … hmmm ….

:)))))))))

in če malo pomislim, je bil izredno čustven človek, če gre sklepati po vsebini pisem, ki jih je pisal Josephine. ( kar nekako ne gre skupaj z njegovim činom, pa vendarle, evo, vse je možno, ni za zgubljat upanja. )

Je bil ” Jack ” , ja ! :))

aja še tole…jaz ga vidim v podobi ” Armanda Assante – ja….KULL !

heheh tooooooooooo sem akala toooooooo.Aha moj dec..moj broj!! JUPieeeeeee…zajček cmokkkkkkkkkaaaaaaaaaaa velika zaslužiš…*************

Tko muca je dons kak naj rečem žalostna…nič pa ni tečna..tečni so na žalost vsi okoli nje..uhhhhhhh!!!!

Muca moja, si videla pametnega zajčka danes , a ?
Kje si bila, sem te tako pogrešala, joj, mene, joj, res***************
Uha, sem bila tečna :))))))))) še Jani, mi je ušel, pa nič mi ni rekel ):

ujjj lekje bi bila..doma,imela en kup dela in seveda polna ušesa….
Še bolj polna je glava..telo pa težko utrujeno..tao da..uh pomoje bo treba počasi ajat..Aja a prideš na klepet..Tokrat ne bom pozabila hahahaha

a ti je prav ob 23.00 ???

oki