za nikito
Levček je en čuden tič::::
lahko ,da je en fičfirič…
A pesnit zna,
in začka rad ima!
A zajček naš
ni kar od muh…
Ma srček zlat
zato je zloooo bogat….
Hej Levček ti,
naj se ti nikar ne mudi….
lepo počasi in preudarno,
nežno in ne ukazovalno….
Kdor z zajčkom prijateljstvo goji…
ta ogromno v svojem srcu pridobi…
Zato še enkrat levček ti…
Počasi,da se ti kaj ne pripeti….
Sesuti zajčka si pa res nihče ne želi!!!!!!!
Tko! Zmanjkalo inspiracije..heheh lubčka*******
he ,če pogledaš še timin..bo pa res držalo..heheh Oglasila si se točno 3 ure za mano..hihihi drugače pa
***************************************************************++++++++++(opa..z jezičkom se midve že ne bova..hihi *********************************************************************************************tkle pa ja…************************************************************************+še še še…hihihi
Spoštovani levček,
Z zamudo , vendar z velikim zanimanjem sem prebral to temo.. Nisem jezen nate zaradi tvoje zelje po “sesutju zajcka”, spostujem te in te cenim, kot vse, ki “imajo jajca”, da pisejo na tem forumu.. Namrec, ta forum ima poseben status, kar je razvidno ze iz njegovega naslova, se bolj pa se vidi njegov status iz odnosa, ki ga ima do njega njegov “resnicni šef”!
Pozitivno so me presenetile reakcije na tvoje pisanje prav vseh zajckovih prijateljev in prijateljic.. Ocitno ima poleg naju se veliko ljudi zajcka rado!..
Sem med najstarejsimi udelezenci tega foruma, zato si dovoljujem, da ti povem nekaj, kar ni zraslo pri meni, ampak sem si dobesedno prisvojil od “mučenika” Z. Modreja in po tem živim:
“Želimo si lahko vse, pričakujemo že manj, zahtevamo najmanj. Poseben notranji občutek naj bi bil tisti, ki uravnava našo željo in lakoto do življenja… Žal si ta občutek ostrimo šele skozi življenje in izkušnje.. Kar je nekomu lahko dosegljivo, je drugemu povsem nemogoče…
Če od življenja, kar naprej pričakujemo nekaj, kar nam ne more dati, se utrudimo od neizponjenih želja, se skrhamo in otopimo od vztrajnih zahtev brez posluha in odmeva. Počutimo se nemočni , od življenja odrinjeni..
Ko opustimo svoje zamisli o življenju, ko z življenjem nimamo nobenega namena, lahko prisluhnemo kakšen namen ima življenje z nami.. “
Upam, da bos prebral in premislil!
Pozdravljen!
Sem prebral,čeprav utrujen od službene poti,odgovarjam takoj.Reakcija vseh,me je še bolj pripravila do tega,da imam prav.Ni važna le lepota,človekova duša privablja.Ne vem kdo in kaj si,spoštujem te.Imaš naklonjenost nekoga,ki je meni ljub.Vendar slej ko prej lahko narediš napako in jaz bom pripravljen.Vse življenje se moramo bojevati,da nam sreča ostane naklonjena,prizadevati,to bom počel.Srečo dosežemo le z nenehno hojo k njej,je zahtevna,a se pogosto splača.
Živijo le tisti,ki se bojujejo!
victor hugo
ps:sesutje je mišljeno dobro, sesuti čustva,otopiti kamen,vedno uspe,le pravi prijem je nujen,včasih traja,se pa obrestuje slej ko prej,tu ima nekdo iz foruma prav.To žensko zelo cenim.Ne bom več polemiziral,grem v akcijo,ne vse vam na očeh.
Sploh ne vemo,koliko moči in kakšne sposobnosti skriva v sebi sleherno živo bitje.Niti ne slutimo,kaj vse zmoremo.Moja želja,pa je večja kot misliš..
Hvala na prijaznem odgovoru.. Jaz vedno zamujam, zato ne vem, ce me bos prebral.. Sicer pa je vseeno.. Najini filozofiji se pac razlikujeta, mislim, da sem nekoč enako mislil kot ti; pa sem imel “srečo” in danes razmisljam drugace..
Zares nimam vec nobene volje, da bi se bojeval, da mi sreča ostane naklonjena .. Ne isčem je več in ne hodim k njej! Tud lota nisem vplačal! Ne kalkuliram kaj se splača in kaj ne! Želim in delam le na spreminjanju samega sebe in želim le zmago nad samim sabo… In morda sem ravno zato srečal zajčka!
Vem, da ljudje živimo v iluziji, da je sreča nekje zunaj in jo išče v materialnem bogastvu, posedovanju tega ali onega , celo ljudi… Vsi bi radi bili srečni, za vsako ceno, zato se borijo, pa vedno znova ostajajo praznih rok in prazne duše….
Hvala,tebi za razmišljanje in odkrit pogovor.Filozofija je težka stvar,vsak jo razmišlja na drug način.
Imamo le eno življenje.Nimamo razloga za upanje,da se bomo še enkrat rodili,nemara v boljšem in lepšem okolju,niti nimamo razloga upati,da nam bo po smrti kje drugje bolje.Zategadelj izkoristimo to življenje,ki nam je na voljo,kolikor je to odvisno od nas samih.Izkoristimo ga tako,da bomo vedno imeli občutek,da živimo popolno življenje,da dobivamo od njega vse,kar nam lahko ponudi.
Žal nimamo zmeraj možnosti živeti tako,kakor si želimo,oziroma tako,da bi se popolnoma uveljavili,da bi doživljali izkoriščenost vseh sposobnosti ki jih imamo in zadovoljevali vse resnične človeške potrebe.Ovire takšnemu življenju,so različne.Deloma izhajajo iz okolja v katerem živimo,deloma iz nas samih.
Ne iščem srečo zunaj sebe – v gmotnih dobrinah,v naslovih,v slavi, v oblasti nad ljudmi,iščem jo kot prvo v sebi.Da bogatim svojo osebnost čustveno in umsko,iščem jo v doživljanju lepote,kjerkoli se mi ponuja priložnost za to,iščem jo predvsem v ljubezni,v možnosti,da jo dajem in sprejemam.
Će hočem bit srečen moram najprej spoštovat sebe in bit zadovoljen s seboj,tu imaš prav.Nobenega sramu ne občutim,ko javno povem,da sem v tem zajčku našel nekaj,čemur se ne moram upreti kot človek,ki začuti kdaj je kdo tisti ta pravi.Ne bom se boril tu za vsako ceno, očitno je tebi uspelo,mogoče bo meni tudi,če bom počakal,ko ti ne boš več znal.Tle je razlika,ki upanje daje.
Prejmi vse moje spoštovanje,in priznanje,ker ti je uspelo ustvarit prijateljstvo z nekom,ki je meni misel dneva in noči.Vsi ostali oprostite,ker tole čitate,in zato zaključujem.
Zdaj , tole bo težko !
Namreč , ko berem ježka , dam prav ježku , ko berem levčka , pa si ne morem kaj , da tudi njemu ne bi dala prav.
Ježek , tvoje razmišljanje in dojemanje sveta in življenja je nedvomno nekaj posebnega , si v harmoniji sam s sabo , praviš , da si srečen , ker si se našel in od življenja ne pričakuješ nič več , da se za srečo ne boriš.
Ti se že mogoče tako počutiš , srečen si , ker od neke prelomnice dalje jemlješ vsak dan kot darilo . Vendar hkrati sam s svojim življenjem tudi postavljaš na laž te trditve – ker kdo neki je večji borec za življenje in srečo sebe in svojih bližnjih kot ti sam ?! Si se mogoče vdal ? Nisi se , ne ?! Boriš se sicer na drugačen način in za druge cilje , vendar SE BORIŠ. In iščeš srečo.
Levček , občudujem tvojo voljo in tvoje prepričanje , da se je za srečo treba boriti. NIČ v tem življenju nam ni podarjeno , nič ne pride samo od sebe .
Sama sem borka , je ni situacije , ki bi me dokončno prisilila na kolena , k vdaji ! Zato se mi zdi prav , da si se pripravljen boriti za nekaj (ali nekoga) kar ti predstavlja tvoje videnje sreče.
Ko gre za ljudi – nekateri smo taki , da nas je treba dalj časa prepričevati in se boriti za zaupanje. Ljudje , ki so bili v življenju razočarani in prevarani prav od svojih ljubljenih , so še bolj nezaupljivi.
Ampak pravo srce in prava čustva prej ali slej prepričajo še takega dvomljivca. Potrebna pa je iskrenost. Kdor je dovolj pogumen , da se je pripravljen v imenu prijateljstva , občudovanja , ljubezni …. razgaliti in izpostaviti , no , prepričana sem , da se mu bo obrestovalo , če je subjekt njegovih prizadevanj tega vreden.
In jaz vem , da je naša prijateljica vredna vsega zaupanja , ljubezni , nežnosti in pozornosti – tega še posebej – zato se zanjo res splača potruditi !
Njeno prijateljstvo je težko pridobiti , je pa zato nekaj , kar je še bolj cenjeno !
Mislim , da je tvoje razmišljanje pravilno in vsega upoštevanja vredno.
Nikoli se ne vdaj !
Nikita tudi ne čaka , da bi ji padlo z neba