za tiste brez otrok
Imam otroke, a kakor je naneslo, bi bila bolj vesela, če jih ne bi imela. Kot kaže, bojo imeli z menoj samo težave 🙁 Penzije ne bo, hiša je stara in potrebna obnove, vrednost je samo na papirju saj, če bi jo hotela prodati, dobim ven za kakšen kofi, s čimer ne bom šla daleč. Če bom stara in obnemogla, me je groza, da bi se socialne službe in občina obesile na dohodke otrok, ki niso nič krivi za to, da mi gre življenje nizbrdo. Najraje bi imela, da se odselijo daleč stran in živijo neobremenjeno življenje, mene pa naj živi sociala.
Lepo načrtovano, pa niti 40 še nimata in veš da bosta skupaj v domu oz. na oskrbi?
Moj čoravi brat je pri 48 zapustil ženo, s katero sta bila brez otrok ker sta tako želela in se dobesedno čez noč preselil k noseči 35 letni ljubici.
Pri 50 živi v stanovanju, ki si ga je kupila z denarjem od delitve hiše, sedaj ji grozi še odpoved v službi:(((([/quote]
ne nevem če bova skupaj, to itak noben ne ve. ampak imam dovolj, da bo za na stara leta, tudi če bom samska; sama pa menim da ne bom nikoli, saj imam zelo dobre prijatelje (vseh starostnih skupin). sicer me pa lahko še danes avto povozi…
Lepo načrtovano, pa niti 40 še nimata in veš da bosta skupaj v domu oz. na oskrbi?
Moj čoravi brat je pri 48 zapustil ženo, s katero sta bila brez otrok ker sta tako želela in se dobesedno čez noč preselil k noseči 35 letni ljubici.
Pri 50 živi v stanovanju, ki si ga je kupila z denarjem od delitve hiše, sedaj ji grozi še odpoved v službi:(((([/quote]
ne nevem če bova skupaj, to itak noben ne ve. ampak imam dovolj, da bo za na stara leta, tudi če bom samska; sama pa menim da ne bom nikoli, saj imam zelo dobre prijatelje (vseh starostnih skupin). sicer me pa lahko še danes avto povozi…[/quote]
Jap nihče nima garancije, da bo naslednjo uro še živ. Vsi si želimo umreti tako,da ne bomo nikomur breme. Ampak biti breme ni naša odločitev, kot ni denar garancija za lepo starost. Največja garancija so dobri odnosi, še posebaj z ljudmi, ki so nam blizu in staršu je otrok najblijžji, je napristnejša vez med vezmi-odnosih. Gledati otroku starša kako trpi, groza, gledati otroka kako trpi zaradi tebe še večja groza. Ali je potemtakem najbolje, da se uzakoni “pomoč v smrt” pri tistih, ki so breme? Zakaj potem starost in z njo povezani problemi sploh obstaja? Odgovor, da se ljudje končno zavemo svoje krhkosti in minljivosti, tudi v obdobju, ko smo na višku moči in smo prepričani, da se nam ne more nič zgoditi.
ne nevem če bova skupaj, to itak noben ne ve. ampak imam dovolj, da bo za na stara leta, tudi če bom samska; sama pa menim da ne bom nikoli, saj imam zelo dobre prijatelje (vseh starostnih skupin). sicer me pa lahko še danes avto povozi…[/quote]
Jap nihče nima garancije, da bo naslednjo uro še živ. Vsi si želimo umreti tako,da ne bomo nikomur breme. Ampak biti breme ni naša odločitev, kot ni denar garancija za lepo starost. Največja garancija so dobri odnosi, še posebaj z ljudmi, ki so nam blizu in staršu je otrok najblijžji, je napristnejša vez med vezmi-odnosih. Gledati otroku starša kako trpi, groza, gledati otroka kako trpi zaradi tebe še večja groza. Ali je potemtakem najbolje, da se uzakoni “pomoč v smrt” pri tistih, ki so breme? Zakaj potem starost in z njo povezani problemi sploh obstaja? Odgovor, da se ljudje končno zavemo svoje krhkosti in minljivosti, tudi v obdobju, ko smo na višku moči in smo prepričani, da se nam ne more nič zgoditi.[/quote]
Ne vem zakaj mi je zbrisalo? in nadaljujem mislel: in smo prepričani, da se nam ne more nič zgoditi in je denar tisti, ki bo skrbel za vas/nas. Veste kaj denar ne obriše riti, ne nahrani človeka, se ne nasmehne in ne da zdravila…
Vsekakor. Takoj podpišem. Ampak ne za tiste, ki so v breme, ampak za tiste, ki pri polni zavesti izjavijo, da si tega želijo.
Imamo evtanazijo za živali, ko je jasno, da bodo samo še trpele. To je humano. Ni pa humano, da je nimamo za prav take ljudi.
Je pa res, da bi se zadeva hitro lahko izpridila in bi bil potreben oster nadzor.
Denar ne. To naredi tisti, ki se je odločil, da bo denar služil s tem, da to počne. Nasmehi so bonus in ne prioriteta.[/quote]
Točno to naredi moja roka, ki za plačo ne dobi niti pol oskrbnine varovancev in je že zelo utrujena, dela rutinsko in mahanično, za odnose ni časa, imam normo. Vsi zaposleni jo imajo, sicer nam je žal da je tako, ampak ti ostareli so le številke. Za odnose naj poskrbijo svojci, prijatelji……
Imeti otroke se ni garancija za priskrbljeno nego in pomoc v starosti:lahko se na primer, odselijo dalec v tujino, in pridejo na obisk tri krat na leto…poznam primer druzine z dvemi sinovi, oba sta umrla mlada v prometni nesreci…pa da ne govorimo, kaj vse se lahko zgodi skozi zivljenje in nastopi cel kup ovir, zaradi katerih ti otroci na stara leta ne morejo ali nocejo pomagati….