za xxy
AnaP, prebrala sem tvoj post. Situacije, ko otrok zapade pod vpliv starejših otrok, ki se grdo obnašajo, so pogoste. Vendar pa je treba vedeti, da so taki vplivi drugih otrok lahko resnično močni samo v primeru, ko otrok nima pravega zgleda pri svojih starših in ko mu le-ti ne predstavljajo resnične avtoritete – še posebej to velja za tako majhne otroke kot je tvoj sin. Vpliv vrstnikov se pozneje (puberteta) veliko bolj okrepi kot v obdobju predšolskega otroka.
Potrebno je torej okrepiti vajino vlogo staršev in otroku dati vedeti, kaj so vaše prioritete, vrednote, spodbujati pravilno obnašanje in kaznovati slabo. Najbolj mi je v tvojem postu padlo v oči, da si napisala, da sin najraje izziva moža. Verjetno mož (oče) pri njem ne igra vzornika, nekoga s katerim bi se otrok lahko poistovetil. Ali je to zato, ker je oče prestrog in preveč kaznovalen ter otroka ne upošteva, ali zato, ker je preblag, ker se boji vztrajati pri svojem in postaviti meje, boš vedela presoditi ti sama. Toda nekaj od tega je skoraj gotovo res. Otrok zato ne sledi starševskim navodilom, ga ne zanima, kaj je staršem pomembno, saj vidi, da ne znajo svojih prepričanj utemeljiti, ne znajo pri njih vztrajati in celo sami dvomijo vanje.
Na vajinem mestu bi se z možem usedla in pogovorila, kako dalje. Jasno povejta otroku, kaj od njega pričakujeta in kakšnega vedenja ne tolerirata in bo zaradi njega kaznovan. Vse to počenjajta dobre volje, naj otrok vidi, da sta na njegovi strani, vendar pa bodita popolnoma prepričana, da ravnata pravilno. Za grdo obnašanje naj sledi taka in taka kazen. Z grdim obnašanjem naj nikoli ničesar ne doseže (razen kazni zase), hkrati pa naj z lepo besedo, s pogajanjem itd. marsikdaj doseže, kar želi. Jaz o tem drugem otroku ne bi posebej s sinom pogovarjala, razen kadar bi to sam želel. Zadostuje, če mu samo poveste, da se ta otrok tako obnaša, ker ima hude težave in da vi svojemu sinu tega ne želite. Ne govorite mu, če bo uprizoril kakšen tak izpad, da se obnaša kot ta otrok ali kaj podobnega. Naj ne čuti, da ste odklonilni do tega otroka. Zadostuje, da VI TAKEGA OBNAŠANJA NE BOSTE TOLERIRALI, in z vašim ravnanjem dajte vedeti otroku, da mislite resno. Še velikokrat bo otrok zapadel v slabo družbo, vendar je dobro vedeti, da ga ta družba nikoli ne bo mogla resnično posrkati vase, če bo imel trdno oporo v svoji družini in če bo točno vedel, kaj njegova družina sprejema in česa ne. Seveda otrok mora videti, da so starši na njegovi strani, da so mu naklonjeni in mu želijo dobro, da pa od določenih pravil ne bodo odstopali. Samo tako lahko otrok usvoji starševski vrednostni sistem in ga sčasoma doživlja kot svojega. Zato bo razočaran tudi sam, če bo naredil napako, ki jo starši obsojajo in bo ponosen nase, če doseže nekaj, kar je tudi staršem pomembno.
Zdi se mi, da vaš sin koleba in vaših vrednot ne more sprejeti. Ali zato, ker ima zelo ohlapno postavljene meje, ali pa zato, ker so meje postavljene brez občutka za otroka in ga preveč utesnjujejo. In tega ali drugega razloga se otrok vaši vzgoji upira in je ne sprejme. Ker namerno izziva, se nagibam k misli, da gre verjetno za prvo od dveh možnosti. Če bi se otrok očeta bal, bi se sicer tudi upiral njegovim zahtevam, vendar pa ne direktno, pač pa zahrbtno. Na videz bi sicer naredil, kot zahteva, v resnici pa bi ravnal ravno nasprotno. Najbrž bi se tudi zatekal k lažem. Ker torej vaših vrednot ne sprejema, ker mu jih niste predstavili kot pomembne (predvsem z delovanjem, ne toliko s pogovorom), sprejema kot avtoriteto tega dečka. Doseči morate torej, da se mu dejanja tega otroka ne bodo zdela veličastna in da ne bo imel občutek, da ta otrok s svojim vedenjem popolnoma spravi s tira odrasle – tako kot jih spravi vaš sin sam pri vas doma. S tem kažeta oba neko premoč (tisti otrok nad vzgojiteljicami, on pa nad vami) nad nemočnimi odraslimi, ki se jima ne znajo postaviti po robu. In v tem uživata. Ne izgubite torej kompasa in ne kažite otroku, da vas njegovo obnašanje kakorkoli spravlja s tira. Pokažite mu, da tako obnašanje razumete, da pa vas ne more z njim kakorkoli prizadeti. Z njim bo samo dosegel kazen in ničesar drugega. Srečno.
Draga xxy,
Najlepša hvala za tvoj izčrpen odgovor. Hm, nama z možem si dala dosti materiala za predelat. Je res, da sem jaz bolj stroga do sina kot mož. Očitno so naše meje postavljene preohlapno, čeprav se sama sebi večkrat zdim precej stroga. Drugače se sin večinoma obnaša zelo lepo, zna počakat, poslušat, s sabo ga vzameva tudi na klasične koncerte, kjer zbrano preposluša cel koncert. V stikih do tujcev je bil strašno sramežljiv, zdaj pa se je končno začel odpirat in tudi tujemu človeku kaj odgovori. Prej je bilo to nepredstavljivo. Nasplošno je zelo dopovedljiv, načeloma upošteva pravila. Res je, da mu vedno razloživa, zakaj nekaj ja, oziroma ne.
Zelo podrobno in natančno riše, iz risbic lahko razberem, da dobro in poglobljeno opazuje.
Prav zato me toliko bolj preseneča, da je tako nekritično vsrkal vse kar vidi pri tem svojem prijatelju. …
Hvala še enkrat , veliko dela čaka našo družino. Upam, da bomo uspešni.
Lep pozdrav,
AnaP.
AnaP, s svojim pisanjem nisem mislila povedati, da je tvoj sin nevzgojen ali razvajen. Po moje je samo našel rahlo “razpoko” v vajini avtoriteti (mogoče samo moževi) in jo hoče izkoristiti na tak način. Morda gre samo za neusklajenost vajinega vzgojnega delovanja in to otrok čuti.
Prepričana sem, da bo vse v redu in da boste to težavo prebrodili brez večjih pretresov, saj vidim, da dobro in pozitivno razmišljaš. Lep pozdrav in vse dobro ti želim.