Za zajcka …..
Misli mi uhajajo med iskrene ljudi, med prijatelje.
Tebi namenjam veliko dobrih želja, ki niso zveneče, a s seboj prinašajo za tvoj rojstni dan kar največ sreče.
Naj te sreča in nasmeh spremljata v dnevih in nočeh! A če sonce kdaj zakrije ti obraz, ne obupaj, saj dan dnevu ni enak! Daj vsakemu dnevu priložnost, da bo najlepši v tvojem življenju.
Srečali smo se, da se enkrat razidemo, a nismo se srečali zato, da se enkrat pozabimo. Vse najlepše….
tvoja cebelica
Vidiš, zajček, dokler boš imele okrog sebe
ljudi, ki znajo ceniti to, kar jim ponujaš – sebe
samo, ki vedo, da je vrednost v tem, kar ti si,
toliko časa lahko mirno stojiš pred ogledalom
in si praviš:
JA, VRAGA, TO SEM JAZ IN …. NEKAJ SEM !!!
NEKAJ NEKOMU RES POMENIM. IN ČE JE TAKO,
POTEM SEM MOČNA, POTEM SEM – ČLOVEK !!!
POTEM BOM ZMOGLA ŠE KAJ …. PASTI IN SE
SPET POBRATI IN UBIRATI TE ŽIVLJENJSKE STEZICE
IN POTI, KI NISO LAHKE.
TO SEM JAZ …. MALI MILI IN NEBOGLJENI ZAJČEK,
ZAJEC PA, KO JE TO POTREBNO !!!
Rada te imam, zapomni si to, zapiši si v črni dimnik z belo kredo, radi te imamo tu gori, tako malokrat se javi čebelica, a tebi se je oglasila – torej, te neizmerno ceni in spoštuje in te ima rada …. in ti veš, zakaj, kajne?
Zapomni si tudi to, da ni nobena umetnost pasti, umetnost se je ponovno pobrati. In da ni v tem, da človek daje nič posebno umetelnega… je pa ta zelo umetelno in ogromno, kadar človek daje, ko sam ničesar nima, kadar daje – sebe. In ti nam daješ – sebe, kar je za vse nas največji dar, nepozabni dar, dar, ki ga prenekateri od nas s hvaležnostjo sprejema. Ker – TI SI DAR !!!