zabave z drugimi

Toliko berem o teh novoletnih sindikalnih žurih, pa me nekaj zanima.

Kaj vidite v tem, da greste ven in se zabavate z drugimi, partner/partnerica pa je sam/sama doma.

To ni pravokacija, ampak me zares zanima, ker tudi moji sodelavci, znanci, prijatelji, …. radi hodijo na te sindikalne žure, meni osebno pa se to prav upira. Ob misli, da bi šla sama, se zabavala, plesala z drugimi, moj najdražji pa bi bil sam doma, se mi zdi prav smešno. Če sem poštena bi me tudi motilo, da bi me med plesom kakšen drug moški objel. Midva greva raje skupaj, zato se zabav, kjer ne moreva biti oba prisotna ne udeležujeva.

Jaz sem mnenja da čist vsega pa res ni potrebno delati skupaj in se mi zdi čist normalno(če ne celo potrebno) da gresta partnerja tudi z drugimi ljudmi žurat. S kolegicami zvečer ven, s službo na zabavo , saj ljudje ne pripadamo samo partnerjem in otrokom ampak imamo lahko tudi pripadnost prijateljem in pripadnost v službi, pa v raznih združenjih, krožkih, klubih ipd.
Jaz mislim da je to zdravo, in potrebno in da partner ne sme biti center tvojega dogajanja non-stop!

Če je dobra družba, grem z veseljem in brez kakšnihkoli slabih misli (naj gre za službene ali neslužbene zabave). Si ne predstavljam, da ne bi šla kdaj ven tudi z mojimi kolegi ali prijatelji. Če drugega ne, se pogovarjam še o čem drugem kot o vsakdanjih stvareh, se nasmejim iz srca, malo zaplešem, pa sem dobra za nekaj časa. Seveda, da grem rada tudi s svojim partnerjem, nimam pa prav nobene slabe vesti, če ostane doma. Saj me včasih kar sam “poriva” skozi vrata (sploh, kadar sem zoprna in prepotrebna kofetkanja s svojo prijateljico).

Glede na tvoje pisanje pa bi rekla, da imaš (imata) problem nekje drugje.

Srečno in veselo v decembru in naprej.

Če se mi zdi, da bo družba taprava, potem grem z veseljem. Ker potem sem dobre volje, nekaj se dogaja malo drugače, če pa se mi zdi, da bo zoprno, potem raje ne grem. Vsak rabi malo sprostitve zase.

Ne zdi se mi da moraš imeti ravno probleme s partnerjem da se ne udeležuješ teh novoletnih sindikalnih zabav..Midva sva prav tako istega mnenja in se raje skupej odpraviva ven.Pač kakorkoli vsakemu paše drugače..Če npr.pogledaš dejstvo da se partnerja pač zaradi takšnih in druačnih razlogov ne moreta pogosto privoščit skupnih zabav,se jih bosta pa posamezno.Noway,pri naju ni taku.Pa ne da si nebi pustila drug drugemu ampak tako kot je rekla ŽČ raje se skupej udeležujeva.Pa še te zabave,pod uplivom alkohola se marsikaj dogaja..Vsak ima svoje mnenje,jaz sem povedala svoje in me prosim ne kritizairajte,lp.

Čist prav je, da gresta partnerja na sindikalne zabave, izlete. Kdo pa pravi, da moraš plesat z drugimi, se objemat itd… Meni to še na misel ne pride. Uživam tudi za mizo z dobrimi sproščenimi pogovori in šalami.

Groza se mi zdi, da bi na zabave zmeraj hodila skupaj. Obup! Ja kdaj bi pa z babami tipe opravljale in se pritoževale :-)))

Jaz osebno sem bila samo enkrat na zabavi v 20-tih letih, pa še to takrat, ko me je pred 15-timi leti direktor nekako prisilih, ko mi je namignil, da tisti, ki se ne udeležujejo zabav, ne čutijo s kolektivom itd. niso zaželjeni (jaz pa sem bila takrat zaposlena za določen čas). Groza!

Zabavam se s svojim možem in to mi popolnoma zadostuje. Sedaj, ko sta otroka že v srednji šoli, nama ne manjka možnosti za žuranje in ker sva oba še mlada se imava zelo lepo skupaj in ne čutim nikakršne potrebe po tem, da bi se zabavala z drugimi, sploh če pomislim, da bi plesala s kom drugim.

V glavnem, midva z možem si za zabavo zadostujeva, za ženski čvek pa se dobim s kolegicami, ampak samo na pijački.

Že od začetka zakona sva navajena hoditi ven vsak z svojo družbo. Seveda vse to v mejah normale. Je pa tako. Seveda se njegovi družbi včasih pridružim tudi jaz, ko pa me “babe” gremo skupaj pa on pravi da nima kaj početi zraven in da smo same kar vroča družba.:))
Nisva takšna tipa ljudi , da bi se izolirala in samo v paru hodila ven. Oba potrebujeva tudi družbo drugih ljudi. Seveda pa kadar sva sama kje se imava tudi super.:))
Kar pa se raznih sindikalnih zabav tiče – pa moj ni preveč navdušen nad njimi. Ker nima potrebe se družiti z sodelavci še izven delovnega časa. In isto velja tudi zame. Jih imava zadosti že med delovnim časom (čez glavo)!:))
Sodelavci so pač ljudje,ki si jih ne moreš izbirati ampak spadajo v paket službe, ko pa na drugi strani prijatelji in kolegi – to je družba ki si jo izbereš in ki so tista prava stvar kar potrebujeva.

Grem rada, vmes pa ves čas premišljujem kaj neki moj doma dela.

Tudi jaz imam svojo družbo, krog prijateljic in prav tako on. Svojemu partnerju moremo dopustiti tisti kanček svobode, ki si jo zasluži, kajti za moje pojme lahko pride do utesnjenosti in tudi do naveličanosti en do drugega in zame je znak, da dva ves čas tičita skupaj nezaupanje..in kar se tiče službenih zabav..sem navajena in prav tako on, da jih obiskujeva in tudi ne poznam nikogar, ki se jih ne bi udeleževal, sploh tukaj pri nas, kjer delam in moram priznati, da so zabave z mojimi sodelavci in sodelavki najboljše, kajti na njih se popolnoma sprostim in ravno danes nas čaka ena službena večerja..uuu..se je že veselim..lep dan še naprej:))

Mene nič ne moti če z menoj pleše kakšna lustna plesalka tudi če me stisne vobjem .
Ponavadi porajtam kako se moja punca stiska z drugim plesalcem incelo poljubita se .
Vendar ko vidim kakšno lepo dekle ki je poštena jo povabim na ples z menoj .
Enkrat sem porajtal ko sem imel rojstni dan moja punca v kikli in lepo dišala ko smo plesali jo je en prijatelj začenjal slatati za rit .