Hej, mene pa zanima, komu se najraje smejete, kdo vas spravi v smeh.
Kdaj ste nazadnje brali kaj res smešnega?

Itak je preveč nekih resnih in zateženih stvari v življenju, zakaj se torej ne bi mal nasmejali….

Meni trenutno prideta na mar Ilf in Petrov s svojim Velikim kombinatorjem, ampak, ta dva sta tko al tko klasika.

Na zadnje sem se ob knjigi res smejala, ko sem brala Srečo od Fergusona.

Jadran Krt pije kapučino pa knjige Ephraima Kishona.

Najbolj smešna knjiga vseh časov je zame Oslovska leta Branka Čopića. Preberem jo vsaj enkrat na dve leti.

Še nekaj takih, ki so mi na brzino padle na pamet:

Guareschi: Don Camillo
vsi Jadrani Krti in Bridget Jones
vsi Štoparski vodniki
Gončarov: Oblomov
Queneau: Moj prijatelj Pierrot, Cica v metroju (pravzaprav kar vse!)

Jaz bi še dodal Jerome Klapka Jerome:
– Trije možje v čolnu;
– Trije možje na potepu.

Trije možje v čolnu
Don Camillo
M.A.S.H.

Čudoviti pasji časi; Michal Wieveg
Razmigajmo se v križu; Andrej Rozman-Roza

Dragi “molji”, pojem dobrega humorističnega (planinskega) pisatelja
je Janko Mlakar! Berite in uživajte! Lep pozdrav!

P.S. Kishon – super!

Predlagam Eno leto v Provansi ter Hotel Pastis (isti avtor),
Štoparski vodič z nadaljevanji pa je zakon.

Komur je vsec stoparski vodnik mu bo gotovo tudi:
Stanislav Lem: Zvezdni Dnevniki Iona Tihega

Ja, Štoparski vodnik je seveda res zakon, pa se mi ravno zato ne more primerjat z Ionom Tihim. Prebrala sicer te Dnevnike sem, ampak bi po moje bili komaj bleda senca Adamsa.
Drugač pa, kakšen 08-15 od Kirsta je tudi OK, čeprav je že grozn dolgo, odkar sem to brala 🙂

Hojla!

Vsem, ki vam je bil všeč Štopoarski vodnik, predlagam še ostale knjige od Adamsa: Zmenek z davno pozabljenimi bogovi in Holistična detektivska pisarna Dirka Gentlyja.
Zelo pa sem se zabavala tudi ob trilogiji Terryja Pratchetta: Kamionarji, Kopači, Krila. Našla sem jo sicer na otroškem oddelku v knjižnici, vendar to ni ravno čtivo za otroke. Od srca sem se nasmejala. Toplo priporočam!!!

Meni najbolj pašejo knjige, ki vsebujejo dosti humorja, so celo rahlo “prismuknjene”, pa da govorijo o folku okrog 30 let z vsakdanjimi težavami…

Recimo:
Jadran Krt pije kapučino
Jack in Amy
Vse o fantu
Zvestoba do groba
Prerekanja
Ljubezen etc.
Čudoviti pasji časi
[email protected]
…
pa magari Varuh mlade rži in Špeh na kruhu…

Se priporočam tudi jaz za naslov kakšne v podobnem stilu….

Lp.

Dnevnik Hijacinte Novak je slovenska Bridget Jones. Sem jo prebrala v enmu šusu in se krohotala. :-))) Zabavica za par uric. Priporočam.

Mene pa zanima če je kdo prebral knjigo Skrivnostni zmenek z davno pozabljenimi bogovi in bi o njej še lahko karkoli povedal?? 🙂

Pošteno narežala sem se ob knjigi Dobra znamenja (Terry pratchett in Neil Gaiman).

Po opisu sodeč bi znalo biti zabavno tudi Jagnje, evangelij po Focnu, Kristusovem prijatelju iz otroštva (Christopher Moore) in Najboljše kar se lahko pripeti nekemu rogljičku (Pablo Tusset). Ti dve čakata neprebrani tako da lahko ne ustrezata opisu.

Sicer pa je Kishon tako fletno hudomušno branje in Švejk.

Hmmm, kar se na hitro spomnim, se tudi meni med “odraslimi” knjigami zdi zabavna Eno leto v Provansi. Hotel Pastis je sicer tudi zabaven, a, vsaj kar se mene tiče, bolj lahkotno branje. Zabavala sta me tudi Dnevnika Bridget Jones, pa Cimre ter Izza kongresa ali umor v teritorialnih vodah Maje Novak. Najbolj pa sem se zadnje čase nasmejala Emilu (Emil Iz Lonneberge, Emilove nove vragolije, Že spet ta Emil), junaku knjig Astrid Lindgren. Pa čeprav sem oboževala tudi njeno Piko Nogavičko, jo Emil prekaša.

tudi bralka

Evangelij po Focnu je res za dol past 🙂
Sicer pa Seznam želja od Eoina Colferja. Sem brala že dooooolgo časa nazaj, ampak mi je ostalo v spominu :))

Meni pa je še vedno prav zabavno in prijetno branje mnogih knjig Georga Mikesa
(György Mikes, 1912–1987, britansko-madžarski avtor).

Gre za prefinjeno in humorno napisane prikaze različnih dežel in njih prebivalcev,
zlasti kar zadeva stereotipne predstave.

Najbolj znano njegovo delo je:

How to be an Alien: a handbook for beginners and more advanced pupils (1946).

Za pokušnjo le ena izjava o (seksulanem) življenju Angležev:

“Continental people have sex lives; the English have hot-water bottles.”
(v prostem prevodu: Ljudje s kontinenta imajo seks, Angleži imajo termofor.) 😉

Knjiga How to be an Alien je prevedena v hrvaščino (Kako biti stranac, 1980).

V slovenščini imamo le:

Priročnik za snobe
spisal John, vojvoda Bedfordski [John Russell, 1792–1878] v sodelovanju z Georgeem Mikesom; poslovenil Mitja Meršol, 1994.

Lahko le obžalujemo, ker je (pre)malo, skoraj čisto nič, njegovih del prevedenih v slovenščino.

Mene je pa zabavala knjiga PANIKA od Dese Muck. Sem mislila da bom crknila od smeha, ampak tudi čisto res je tako.

V zadnjem času Dobra znamenja in Jagnje; evangelij po Focnu.
Velikokrat sem se na glas smejala … mož me je kar čudno gledal 🙂

C. Moore – Jagnje
M. Manzano – Zajec in pol
T. Golob – Svinjske nogice

Od hahljanja do gromkega smeha.

Ne morem verjet, da nihče ne omeni Arta Paasilinne, ki je za moj okus eden najboljših in najbolj zabavnih avtorjev.

No, ja, kakor za koga – ravnokar sem zaključila eno njegovo, pa se niti naslova ne spomnim:(

Tudi meni Paasillina ni potegnil: po kar spodobnem začetku Očarljivih skupinskih samomorov sem se iz spoštovanja do njegove priljubljenosti mukoma prebila do konca – pzp. se še tega ne spomnim, ali sem se res ali ne 😉