zabavni roman
Umberto Eco: Baudolino.
Pravkar sem ga prebrala in sem navdušena. Je nekakšen srednjeveški Švejk. Baudolino je posvojenec cesarja Barbarose in doživlja najbolj neverjetne pustolovščine (neverjetne v vseh pomenih te besede).
Najbolj zabavno je to, da se dogaja v okviru resničnih zgodovinskih dogodkov, ki jih predstavi v novi perspektivi – zanje je večinoma odgovoren Baudolino in to na najbolj neverjetne načine :))). Odlično predstavljeni značaji, nobenega dolgovezenja, zabavni opisi ljudi, krajev in dogodkov; kot rečeno, zame eden najboljših romanov, kar sem jih kdaj prebrala. Je pa res, da nikoli več ne bom popolnoma verjela zgodovinskim knjigam :)))
Nick Hornby: Vse o fantu
Ravnokar ga berem, tako da ne vem, ali se tudi konča srečno/smešno. Pisan pa je v zelo zabavnem stilu. Govori o nekonvencionalni materi samohranilki z nekonvencionalnim (nemodernim takim, ki ni cool) dvanajstletnikom, ki nabaše na (ali obratno) relativno bogatega ali vsaj preskrbljenega brezdelnega rentnika.
Nisem ljubiteljica Paasilinne. Prima sezona pa mi je bila všeč (nekateri pomnimo celo nadaljevanko, posneto po tem delu!) in sicer delo pripada Škvorecky-ju. Knjigo je za 2500 sit moč naročiti tukaj:
http://www.cankarjeva-z.si/knjigarna/
Prebrala sem Zajčje leto in pri tem mi ni enkrat samkrat trznila ustnica v smislu kakšnega nasmeha. Malo sem se tudi zadolgočasila. Vendar pogumno. Obstajajo namreč ljudje, ki jim ni všeč Štoparski vodnik po galaksiji. Ne sodim mednje, ampak to mi je dalo veliko misliti – morda se ljudje najbolj razlikujemo pri dojemanju humorja.