Začarani krog …
Dobro jutro, prijatelji.
Razmišljala sem, pol noči, o sebi, o svojem
problemu, o nas, ki se dnevno dobimo tu gori kot
nekje v nekem bifejčku na kavi, si izrečemo lepe misli za cel dan, poklepetemo …. da, tudi o nas, o posameznikih, ki so tako dobrodošli, ko se vrnejo med nas, ki so tako pogrešani, ko se par dni ne javijo… nevidne so niti, ki nas povezujejo, nekaj je v vsakem od nas, kar nas veže k temu, da se “pofočkamo” …. nekaj …….. In mirna in tiha koprena noči, v kateri sem iskala novih moči, nove energije, me je ponesla daleč nazaj, v preteklo leto, ko smo polnili forum z mislimi o moških in ženskah, z milsimi o očeh, ki so zrcalo duše ….!!! In ko sem razmišljala, da bi vam spet prenesla eno misel Z.Modreja, se mi je knjiga odprla na strani 81 pri “Začaranem krogu”, ki tako slikovito opisuje moja občutja:
“Kadar se nam preveč misli osredini okrog nas samih, smo res v stiski. Polni smo samih sebe in svojih navidez nerešljivih težav. Nikomur več ne zaupamo in vse ter vsi so le še “proti nam”.
Rešitev je lahko v tem, da premislimo svoje neizogibnosti, se zavemo obdobja življenja, ki ga živimo; rešitev je v premišljevanju o zemeljski minljivosti in skrivnostih življenja; rešitev je lahko v tem, da se odpremo duhovnosti in svojo pozornost posvetimo bližnjemu.”
Koliko neverjetne resnice mora človek doživeti, da jo lahko tako opiše in oriše in da nam na tak način lahko posreduje misli, o katerih bi morali razmisliti. Da, kadar človek ne more rešiti svojega lastnega problema na željeni način, začnimo iskati rešitev v tem, da pomislimo na našo zemeljsko minljivost, pomislimo na vse tiste skrivnosti življenja, ki jih kljub trudu še vedno nismo utegnili najti, razčleniti…. Živimo tako, da kljub dnevnim težavam kdaj pa kdaj le pomislimo tudi na tisto neizogibnost, ki nam v hipu vzame trenutke, ki jih živimo. In naj nam že vzame neprijetne trenutke, na lepe trenutke pa ohranjajmo lep spomin.
Mariči
Problem je v človeku samem, ker… osebni problemi so vedno večji problemi, kot problemi po svetu (vojne… revščina, lakota..) In pri osebnih problemih je potrebno biti globoko discipliniran, da z njnimi ne okužiš še okolico…. Ko enkrat doživiš kaj takega veš, da osebni problem še zdaleč ni tisti največji.. da je problemov in težav okoli in okoli dovolj in preveč…
Zato pa smo se našli tukaj… v naši gmajnici.. kjer si poskušamo tudi v takih trenutki pomagati.. tudi na tak način.. ko se sprašujemo kako naše oči izžarevajo našo dušo, o moških in ženskah in podobne teme. Torej ljuba gmajna in Marija:
Lepo, težav prazno in prelepo jutro, ter še veliko lepši dan vam želim vsem skupaj!
Koštrunček J. ki je na trenutke filozofsko razpoložen :)))
Zajček moj mili, evo ti k že poslanemu sadju
še lepo misel od danes:
“Zavestno bodite tista ljubezen, ki ste.” M. L. /prenešeno iz današnje “lepe misli”/
Zdaj grem pa hišo zakurit – o bemti, spet tisti lapsus – grem v peč zakurit! Me zebe v r…….!!!!
Mariči
Saj baje nisem za drugo ustvarjena, kot za biksanje!!
Veš, kako smo davnega leta 19… bisksali s “firnežem”
namazane dile? Dekco na tla, eden je gor sedel, drugi
trije so ga pa gor in dol vlačili, pa so se tla svetila, da smo v njih videli vso svojo “neizmerno lepoto bivanja”, heh!
No, zdaj pa res grem kurit! Pa kar bo, pa bo, vsaj v roke me ne bo zeblo, če me bo že kam drugam! Ojla, naša čuvelica se je vrnila, šefica je pa najbrž še na bolniški! Ubogi otrok, njen in seveda ona! Težav kar konca ni, čeprav se malce posveti na obzorju, puf, pa nekaj drugega!
Mariči
Nema, istinu, nema zgodnih vatrogasca, ima ih, za ime
sveta, ima, al’ su samo mamurni in od rada umorni
domorodci! Al nisu svi – vatrogasci!
Mariči
Več ali manj v tem začaranem krogu..Uh me je kar stresalo,ko sem te brala Marija in seveda Modreja…joj kolkrat ,jaz pomislim na vse to,prevečkrat…!!!
Živlenje je kratko a fsrano ko kurja lojtrca…
madona ti si pa vir koristnih informacij..bemti urar hmm bom še premislila..se pa super sliši..men ura zlo nagaja,bi jo bilo treba orenk v roke vzet pa enen parkrat sestavt pa ops še prej razturit..heheheheh