zadelo me je

Sem mislila, da sem taka čustva že preživela!Pa je prišlo ,kot strela z jasnega. Brez prihodnosti, vendar neznansko lepo.Vem, da bo neizživeto, vendar sem srečna, ker se mi to dogaja!On nič ne ve o tem in nikoli ne bo izvedel…………….jaz pa sanjam!!!!!!!!!!

Poročena? Kolk stara?

Da! 43 let!

Če je vse kar si napisala res(da bo neizživeto, d on nič ne ve o tem, da
tudi nikoli ne bo izvedel) potem svaka čast. Sanjati ni prepovedano,
dokler samo sanjaš je vse lepo in prav. Upam samo da ti bo
sanjanje dovolj.
Uživaj v občutku.

Mogoče zadnja priložnost, da spet začutiš mravljince…Če si 100% ziher…izkoristi!!!
Sej veš, kaj pravjo moški…da se ne znuca.
Samo, če maš moža res rada, potem raje ostani pri sanjarjenju. Saj to tud deluje!!

Če ti povem, da bi mi bil lahko sin, potem veš, da si nikoli ne bi dovolila, da se spustim iz vajeti. Da uničim življenje sebi in njemu. Mislim pa da, se on ne bi branil. saj je simpatija obojestranska. Vem, da mi ostanejo le sanje in neprespane noči. Res, je sanje tudi delujejo.Hvala ti za razumevanje in lepe besede

Veš, sem mela pred kratkim podoben primer. On 11 let mlajši, seksi ko strela, pa skoz me je osvajal. Za znort!!!
Ne veš, kaj bi nardila, ane? Pravzaprav veš, ampak…

Oprosti, mi zaupaš koliko si ti stara?Poročena?In kako je sedaj pri tebi, s tem primerom?Ravno danes sem dobila potrditev, da je vse odvisno od mene, kako daleč se bom spustila.Mislim da se mi bo zmešalo!Kaj, če mi bo vse življenje žal, če ne bom.

JOOOOOJ, kako te razumem. Sem poročena, 36 let, tri hčere. Začasno imam problem rešen, ker je tipček šel za 2 meseca na specializacijo v tujino. Pa ne morem nehat mislit nanj. Tud jaz se sprašujem…kako bi blo…
pa se ne upam odločit.
Razmišljam, da bi prosila za spremembo del. mesta, preden se vrne.
Vsak dan dobivam SMS-je, tako, da me resno skrbi.
Kaj, boš pa ti storila?

A veš zakaj sem še v večji dilemi? Ker je pred leti imel moj mož “nekaj” z eno žensko(še danes ne vem, kako daleč je šel). Takrat sem bila blazno na tleh.Zdaj, ko bi mu pa lahko “vrnila” me je pa blazno strah.Tudi jaz imam dve odraščujoči hčeri.Saj vem, da nekaj trajnega to ne bi moglo biti, ampak ob sami misli nanj, se res “sprehodijo” mravljinci po meni.Bojim se pa tudi slabe vesti, ki bi prišla za mano. Pa tudi bojim se, da bi se resnično zaljubila vanj, ker potem ne vem, kaj bi s svojim življenjem.Ob možu bi težko ostala. On je pa še tako poln življenja, pred njim je še vse življenje, moral bi misliti na svoje otroke…!Ne vem, res ne vem kako iz tega začaranega kroga.

Če se že boš odločila, se ne smeš iz maščevanja. To moraš storiti zase.
Hudo je, ker ne veš, če si zmožna iti z njim le enkrat ane?
Bojiš se, da te ne bi zasvojilo. Ja ja, saj vem.
Malo se še potrudiva, mogoče pa si bova pomagali skupaj. Kaj praviš?

Saj ne, da gre za maščevanje, daleč od tega. Ampak sama sebe tolažim, da malo utišam svojo slabo vest, ki se mi že počasi oglaša. Tudi zaradi otrok mi ni vseeno.To bi naredila res iz moje velike želje in bojazni, da še zadnjič zamujam nekaj, kar bi nosila v srcu na svoja stara leta – nepozabne spomine, saj to je vse kar imamo, a ne? Trenutno si še ne upam misliti na “predajo”. Trenutno si želim malo “razvajanja”. Samo ne vem, če bo to njemu dovolj!

Super so taki mravljinčki. Na vsake nekaj let jih je dobro doživeti.
Mene vedno spomnijo na moža. Kako sem bila prva leta z njim
dobesedno preplavljena s temi občutki. Res, da je vzrok nekdo
drug, ampak vse te mravljinčke ponovno podoživljam z možem.
In uživava oba!

Ti si napisala:
“Ker je pred leti imel moj mož “nekaj” z eno žensko(še danes ne vem, kako daleč je šel). Takrat sem bila blazno na tleh.”
Zamisli si, da bi zdaj to doživljal tvoj mož.
Zase vem, da kaj takega svojemu ne bi mogla narediti. Da bi trpel
zaradi mene?! Ne! Živim po načelu: Nikoli ne naredim nekomu drugemu
kar ne bi hotela sebi!

In v bežno avanturo se ne bi spustila niti pod pogojem, da mož
ne bi nikoli izvedel. Mislim, da nekaj sladkih uric ni vrednih grenkega
priokusa, ki verjetno ostane po varanju.

Premisli, dobro premisli, koliko imaš rada sebe in koliko moža
in trpljenja si zaslužiš. Če mene vprašaš: zaslužiš si samo dobro!
In slaba vest ni dobra!

lep dan!
privoščiš

Svetuj mi, kako naj to odmislim, saj veš, te je strah, pa vendar občutek da nekaj zamujaš v življenju in ta “nora” želja po……!Hvala za lepe želje.

Saj nič ne zamujaš! Od vseh teh zaljubljenosti so “metuljčki” še
najlepši občutek. Seks pa lahko popestriš verjetno tudi doma z možem.
No, vem, da to delava midva z možem. In če to zmoreva midva…

lep dan!

Ja, čveka…moram priznat, da pametno razmišljaš. Tudi jaz se vedno znova vprašam, če je tisti blažen občutek vreden tveganja, da izgubiš najbolj zanesljiv vir za pomiritev svojih raznoraznih strahov – moža. Zame ni lepšega, ko pridem zvečer v posteljo s premraženimi nogami, mož pa že spi. Zlezem na njegovo stran, se ga samo dotaknem…on pa odgrne svojo odejo in me spusti v svoje ogreto gnezdece. Potem pa…aaaaaah, tega pa mladci ne znajo, kaj?

Se jim bodo že še oči odprle, brez izkušenj ne gre. :))

lep dan!

Renatka, kako si? Pri meni isto, samo še bolj me grize.

Žal ti bo, če boš prevarala moža. Ne morem vplivati na to, kar boš naredila, če pa bi lahko, bi te z vsemi štirimi vlekla stran. To, kar doživljaš zdaj, je še lepo. Potem pa ne bo več. Oglasila se ti bo vest, slej ko prej.
Ma…. težko je zaljubljenemu svetovati, ker je cel prepojen s hormoni sreče in kaj jaz vem čem še. Enkrat se bo tvoj polet končal, vsak se enkrat konča. Zdaj nisi pripravljena o tem razmišljati, najbrž si niti ne predstavljaš, da te bo zaljubljenost res minila, ampak zagotovo to nekega dne bo. Bolje, da te zdaj gizlja, kot da te kasneje ugrizne. Res!

Jaz mam isto en grozen primer in sem tudi čisto iz sebe;

Res sem stara komaj 22 let in nisem poročena in nimam otrok, pa vendar-pri 13. sem bila noro zaljubljena v nekega fanta s katerim sem potem tudi 2 leti hodila.

Bila je prva ljubezen, prve izkušnje, ščemenje v trebuhu, živčnost, pričakovanje,…

No, s fantom sem prekinila, ker smo se preselili, sicer le 30 kilometrov stran, vendar je to v letih, ko nimaš izpita za avto, slabe avtobusne zveze, dovolj velika ovira za konec.

Kar kmalu sem na svoji tedanji gimnaziji spoznala fanta v katerega sem se zaljubila in s katerim sem ostala vse do danes(že 7 let).
Je krasen fant, vse kar si ženska lahko želi od moškega- pozoren, potrpežljiv, razumevajoč, zanesljiv, vreden popolnega zaupanja,…….AMPAK,z mojo prvo ljubeznijo sva skozi ves ta čas obdržala stike – tudi ko je imel on resno punco.

Sprva so bili stiki bolj prijateljski – no, vsaj trudila sva se, da bi bili, ker je mene blazno pekla vest, vendar nikakor ni šlo-tisti pogledi, bežni dotiki so pripeljali do tega, da sem pričela varati – vendar do tega da bi spala skupaj ni prišlo vsa ta leta – do 14 dni nazaj in bilo je nebeško, noro lepo, čutno, strastno, takšnega seksa si nisem upala predstavljati niti v sanjah!!!

In zdaj je pršlo do vprašanja kako naprej – on je sicer ravnokar odšel v tujino na delovno prakso(za pol leta), pa vendar, strah me je, da je on tista moja največja ljubezen, konec koncev najina love story traja že skoraj 9 let – hrepeniva eden po drugemu, želiva poskusiti še enkrat, ful si velik pomeniva, še vedno me kot trinastletnico ščemi v terbuhu, ko sem zmenjena z njim, občutki so res nori, kot takrat,…

In v čem je sploh problem?

Bojim se izgubiti zdajšnjega, ker vem, da je res zlat in da je takih malo,…bojim se, da ga bom zapustila, mu strla srce,potem pa z bivšim ne bo uspelo in bom na koncu ostala sama,….. TAKO ZELO RADA BI POSKUSILA, a vem kaj riskiram, in se najbolj bojim, da bi nekoč obžalovala, zato vas full štekam in moj nasvet bi bil seveda, da morate poskusiti, ker najhuje se je celo življenje spraševati, vendar,……poseldice so lahko hude, predvsem za otroke.

no, jaz imam vsaj zdaj do poletja čas razmišljati o tem, čeprav vem, da bom ostala neodločna, pogrešam ga noro, pa sem ga še včeraj videla, zaradi zdajšnjega me pa tako vest peče, da se komaj pretvarjam, da je vse o.k.
Pa ne me narobe razumet – mojga imam rada, problem je še v tem, da se nameravava letos že vseliti skupaj – predvsem forsira on, finančno bodo pomagali tudi moji starši, ki imajo mojega kot za svojega sina – torej še ta ovira(kako povedati staršem, da ga zapuščam?! ),…….. ampak una nostalgija, un filing, ki traja že skoraj desetletje je pa nepozabljiv in v meni prebuja neverjetno lepe občutke,…..

Pa še to; nisva se videvala vsa leta tako pogosto, kot se zadnje leto-vmes se nisva videla največ eno leto, sva se pa slišala.

No, to bi bila na kratko moja ljubezenska zgodba, ki pa upam, da se bo nekoč končala tako ali pa drugače, ker živeti tako razdvojeno je blazno težko in pravo mučenje!

Upam, da nisem preveč zatežila, sam sem se našla v tej vaši dilemi, pa sem kar nekako morala opisati še mojo situacijo.

Želim vam dober razplet in veliko mero odločnosti, če je že sama ne premorem:)

l.p

Moja sodelavka je zaradi 5 minut strasti sedaj živčna razvalina, stalno nekaj bolna (odpornost na nuli). Ima ljubezensko razmerje (že eno leto) s sodelavcem, mož doma celo ve za to, ima malega otroka in vsi trije imajo uničen lajf: ona, ljubimec in njen mož. Pa verjetno tudi njen otrok. Kadar mi kaj govori okoli tega, vedno pravi: “Nikoli ne naredi tega, ker je to hudičevo breme potem za vse in trpiš kot žival.” IN dejansko trpi, saj se ji vidi že po obrazu. Ni več tistih iskric v njenih očeh, deluje zaskrbljena in sitna…. In pravi, da je utrujena od tega skrivanja, pregovarjanj z ljubimcem in možem (vsak jo masira po sovje!) in da bi najraje kar zbežala nekam. Ima tudi probleme z zbranostjo v službi, skratka, njej je aferica prinesla veliko gorja. In prišla je v fazo, ko jo razum žene k možu, srce pa k ljubimcu in je razdvojena in nesrečna do konca.

Vse je od tebe odvisno. Če misliš, da si dovolj močna, da boš lahko možu prekrivala, naredi. Meni je bilo potem lažje, ker, dokler sem sanjarila, sem tipa zelo idealizirala. Ko sem pa z njim bila, sem odkrila, da je zemljan in, predvsem, da ni perfekten. Lažje sem pretehtala, kaj mi v življenju več pomeni in sem se veselo vrnila k možu.

Kako si želim, da bi spoznala, da ni to tisto, kar čakam že celo življenje.Samo, kako to ugotoviti, ne da bi s tem koga prizadela.

To se sprašujem tudi jaz. Stara sem 27 in sem spoznala moškega (16 let starejšega). Imam fanta. Ne bi ga rada prizadela, ampak nekako ne vem, če je on pravi… Tako mi je težko!

joj, vidim, da nas je kar nekaj s podobno situacijo,…

malo poročajte tukaj na forum, kako se vam situacija razpleta-zapleta,..

pa velik sreče

l.p