ZAJČEK IN PIŠČANČEK
Ma sej vem, da je bil tale vic že stokrat povedan in napisan in prebran in udejanjen, ampak res ne morem drugače, ker mi je tako cortkan, pa ker zajček nastopa, si nisem mogla kaj, da ga spet ne prilepim sem gor:
Najde zajček zeleno travco za “pihat”. Pride do kurnika, da povabi piščančka na “žbe” in si misli “piscančka bom tok zapohu”. Prileti piščanček ves vesel in se skrijeta v gozd. Zvije zajček prvo raketo in jo “spihata”.
Vpraša zajček: “A že kej čutiš?”
Piščanček: “Nič ne čutim.”
Zajček usuka še eno raketo in še to spihata.
Zajček se je mogel usest in ga vpraša:
“Piščanček, a že kej čutiš?”
Piščanček: “Nič ne čutim.”
Zajček začudeno pogleda in usuka še eno raketo. Spohata še to, zajček pade dol in vpraša:
“A zdej že kej čutiš?”
Piščanček: “Nič ne čutim, niti kljunčka, niti krempeljčkov, niti perja!”
tale je tud star pa dober ( uh me eni poznajo :))))))))
Zajcek ga noro zura na nekem zuru. Napije se ga kot mavra in pocasi pricenja izgubljati kontrolo nad seboj. Odpravi se proti domu, vendar pa nekje na poti med prostorom, kjer je bil
zur in njegovim domom, na neki jasi, zaspi.
Ker se ni bilo PREVEC pozno, pa je z ene strani jase prisla lisica. Videla je zajcka in pomislila:
“Mmmmmm, krasna vecerjica se mi obeta, prav lep zajcek je tamle.”
Z druge strani jase pa se zajcku priblizuje volk. Tudi on si misli:
“O fant, to bo koncno ena prava kosta po dolgem casu. Zajcka pa res ze dolgo nisem jedel.”
Potem pa oba naenkrat prideta do zajcka, se zagledata in se pokoljeta med sabo.
Zjutraj se zajcek zbudi s strahotnim mackom in glavo kot mlinskim kolesom.
Pogleda na levo – mrtva lisica. Pogleda na desno – mrtev volk. Prime se za glavo in rece:
“Ajajaj, ko sem pa pijan pa res ne vem kaj pocnem!”
Pride nekega dne ga. Lisica na obisk k g. Zajcku. Po opravljenem obveznem pozdravljanju ga povprasa: “Zajcek, kaj pa kaj delas?” in g. Zajcek ji prijazno odgovori: “Diplomsko nalogo pisem.” Ga. Lisica ga z zanimanjem povprasa dalje: “A res? Kako lepo. Kaksen je pa naslov diplomske teme?” G. Zajcek ji odgovori: “Kako s sprednjo taco ubijes volka.” Nakar je ga. Lisica prepadena: “Ja Zajcek, ta tema je pa lahko nevarna zate. Kaj ce za to izve g. Volk? Ti bo pokazal vetra!” G. Zajcek pa ji mirno odgovori, da ji ni treba skrbeti zanj, saj ze ve kaj dela.
No, po daljsi prijateljski debati na razlicne teme ga. Lisica odide. Po poti sreca g. Jeza in mu rece: “Si morete misliti, g. Jez, kaj dela g. Zajcek! Pise diplomsko nalogo. Ampak na kaksno temo! Kako s sprednjo sapo ubiti volka. Dajte no, g. Jez, vi ste prijatelj g. Zajcka, pojdite k njemu in mu svteujte, naj malce razmisli o moznih posledicah njegovega pocetja. Kaj, ce se razhudi g. Volk (saj vsi vemo, kaksen srboritez je laho)?”
Tako se g. Jez poda na pot in obisce g. Zajcka. In ker g. Jez ni rad okolisil (vedno je kar takoj ubodel medeno hrusko in ni veliko razmisljal), tako je tudi tokrat kar naravnost vprasal: “Zajcek, ali res pises diplomsko nalogo na temo Kako s sprednjo sapo ubijes volka?” G. Zajcek je bil vedno resnicoljuben in mu pritrdi: “Aha, res je.” G. Jez ga je potem zaman poizkusal prepricati, kako da je tako pocetje lahko nevarno za zivljenje g. Zajcka in da naj vendar izbere drugacno temo diplomske naloge. Pa je bil g. Zajcek, poleg tega da je bil resnicoljuben, tudi neomajen, in se ni dal prepricati. G. Jez je obupal in odsel.
In tako so se govorice razsirile po vsem gozdu. Tudi g. Volk je slisal o nenavadni temi diplomske naloge g. Zajcka. In ga je se on obiskal.
“Dober dan, g. Zajcek,” je bil uraden g. Volk, “sem slisal, da pisete zanimivo diplomsko nalogo.” G. Zajcek je bil spet neposreden: “Aha, res je.” G. Volka je to malce bolj podrobno zanimalo: “A res? Kako pa se glasi tema te vase naloge?” in g. Zajcek spet, po resnici, pove: “Kako s sprednjo sapo ubijes volka”. G. Volk je grozece priporocil g. Zajcku: “Zajcek, ne se hecat! Ce bos se dolgo delal taksne neumnosti, te bom pojedel za vecerjo! Takoj nehaj s to farso!”
Zajcek pa je bil, v nasprotju z razsirjenim stereotipom, tudi pogumen, in je odbrusil g. Volku: “Ne, ne in ne! Nihce mi ne bo govoril, kaksno temo imam lahko za MOJO diplomsko nalogo. Ta mi je vsec in je ne bom zamenjal!” Te zadnje besede so zelo razjezile g. Volka (saj vemo, da je jeznorit) in je stopil naprej, da bi fizicno obracunal (kakor se pretepu lepo rece) z g. Zajckom. V tem trenutku pa je iz ozadja votline pristopil g. Medved in s sprednjo sapo ubil g. Volka.
In kaj je nauk te basni?
Nauk te basni je, da ni vazna tema oz. naslov diplomske naloge, pac pa je vazno, kdo je mentor!