Zajček Modrijan
Nekoč je živel zajček Modrijan. Zajček Modrijan je bil svetlo modre barve. Imel je zelo dolga ušesa, puhast repek in modre oči.
Modrijan je živel v gozdu. V gozdu so živele še druge živali: polž, lisica, medved, žaba, veverica, jež, volk. Modrijan je imel veliko gozdnih prijateljev. Rad je pohajal po gozdu in nabiral gozdne sadeže. Iz njih je delal sokove in zdravilne čaje. Živali so rade prihajale k Modrijanu, ker jim je vedno rad pomagal. Zdravil je prehlade, bolečine v trebuhu in grlu, zobobole in drugo.
Nekega dne se je Modrijan odločil, da bo spekel šipkovo torto in povabil vse svoje prijatelje. Torta je bila dvonadstropna in oblita s šipkovo marmelado. Pili so borovničev napitek. Bila je zelo vesela zabava. Prijatelji so Modrijanu podarili leseni stroj za pridelovanje sokov in čajev, da mu bo delo šlo lažje od rok.
Bilo je lepo sončno jutro, ko se je Modrijan odpravil v gozd po gobe. Nabral je polno košarico jurčkov, marel in lisičk. Začelo je močno pihati in grmeti, v hipu se je stemnilo in začelo deževati. Modrijan je ves prestrašen stekel po gozdu. Modrijan ni našel niti ene poti, ki bi lahko peljala domov. Ubogi Modrijan, bil je ves prestrašen in izgubljen.
Končno je prišel do jase, tam pa je stala stara, lesena hiška. Pohitel je do hiške in potrkal. Odprejo se lesena vrata in zagledal je lisičko. Lisička ga je vprašala, kaj ga je prineslo sem. Modrijan je povedal lisički, kaj se je zgodilo. Lisička mu je skuhala čaj in dala zdravilo proti prehladu.
Drugi dan mu pomaga najti dom. Hodila sta in hodila po gozdu, a nista našla zajčkovega doma. Lisička je pogledala na zemljevid in nadaljevala pot. Tako sta prišla do doma. Zajček je vprašal lisičko, če bi šla k njemu na čaj. Lisička mu je odgovorila, da bi z veseljem spila čaj.
Kar naenkrat so prijatelji zakričali: “Modrijan, Modrijan, Modrijan, spet si med nami!” Modrijan je bil zelo srečen. Zabavo so imeli do pozne ure.
Modrijan je še dolga leta pomagal prijateljem.
*******************
knedl, knedl +1
