Zakaj babice tako rade silijo s hrano?

Zakaj babice tako rade silijo s hrano? Pa ne le svojih vnukov in vnukinj, pač pa tudi svoje sinove in hčere, ki pridejo s svojim naraščajem na obisk?

Ker je še pred 30 leti hrane manjkalo in se babice bojijo, da se bo to ponovilo. Poleg tega pa je še do pred nedavnim šla ljubezen skozi želodec. Babico si imel rad, če si pojedel vse, kar je skuhala, v nasprotnem primeru je bila takoj užaljena.

Še pred 30 leti ni bilo kaj jesti, danes je pa preobilje vsega. To je to. Mi in naši otroci tega nismo doživeli, naši starši pa so.

Te babice so tašče in ne mamice. Kar koli bi naredile bi bilo narobe. Če niste pri njih na hrani ves dan, se tudi zredile ne boste.

Kompleks manjvrednosti – edino, kar znajo, je dobra kuha (in šivanje, ki pa ga danes nihče več ne rabi) potem pa, ko vidijo, da tega edinega ne pojedo toliko, kot so pričakovale, imajo slabo vest.

…zakaj eni tako radi posplošujejo???

moji dve babici nista nikoli nikogar silili s hrano…

moževi babici (sem obe zelo dobro poznala) tudi nista nikogar silili s hrano…

babici mojih otrok (torej moja mama in tašča) ne silita nikogar s hrano…

je pa res, da super kuhata in vsi z velikim veseljem pridejo k njim in povsem prostovoljno jejo… 🙂

Pri nas je tašča futrala mojega moža in otroka, zraven govorila kako je suh, vse to je bilo rečeno zato ker v njenih očeh jaz ne znam kuhati, ve pa dobro da mi ne seže do kolen, a mož jo noče užaliti.
Želijo biti opažene, kako znajo dobro skuhati, da pridejo k njej lačni, nam je dajala še hrano za domov in govorila da ne bo lačen 🙂
Meni se smilijo kako so patetične.

[hr]
ker je ves čas njihove mladosti, tj. do osamosvojitve Slovenije, bila tukaj LAKOTA! Ljudje so umirali od lakote!!!

Koliko let nazaj je bila že lakota?

V času njihovega otroštva je bilo bolj ali manj pomanjkanje. Niti ponudbe ni bilo.
Otroci so marsikje umirali tudi od pomanjkanja, anemije.

Hrana ali celo sladkarija je bilo nekaj nepredstavljivega in nekateri znajo še zdaj do natankosti opisati trenutek, ko so dobili ali pojedli kaj dobrega, kaj posebnega. Tisti, ki jim je to dal, je za vedno ostal v spominu.

Na drugi strani ni bilo navada otroka objeti, mu reči, da ga imaš rad. Treba ga je bilo strogo v strahospoštovanju vzgojiti, da ne bi zašel na stranpota.
Ko so otroci dobili kaj dobrega iz maminih rok, so tako občutili njeno ljubezen.

Tako one danes to prenašajo naprej, želijo le dobro, želijo, da nihče ne bi bil lačen, da bi bili vsi srečni in svojo ljubezen izkazujejo tudi s hrano.
Ne morejo razumeti, kako jih lahko nekdo zavrne, ne razumejo, zakaj je bolje manj kot več.
Zavrnitev vzamejo zelo osebno in jih prizadene.

Pred 30 leti ni nič manjkalo hrane. Res ni blo toliko vrst vsega kot danes najdeš po šoping centrih (kar se mene tiče, je bilo lažje nakupovat in je danes itak vsega preveč). Ampak se ne spomnim, da bi mi pri dvajsetih, kolikor sem jih imela pred tridesetimi leti, kdaj česa manjkalo. Pa smo bili čisto povprečna slovenska familija.
Poleg tega niti mene niti mojih otrok nihče ne posiljuje s hrano. Niti ni bla babica užaljena, če nisem pojedla vsega, kar je skuhala.
Očitno živimo v različnih okoljih …

Pa dobro, a veš koliko nazaj je bila osamosvojitev? 20 let! Takrat ni bilo nobene lakote. Imam 46 let, pa mislim, da je zdaj hujša lakota v Sloveniji, kot je bila kdajkoli prej v mojem življenju.

Bla bla bla.
Vprašanje je bilo: Zakaj babice tako rade silijo s hrano? Pa ne le svojih vnukov in vnukinj, pač pa tudi svoje sinove in hčere, ki pridejo s svojim naraščajem na obisk?

Res je da so bilo v pomanjkanju, ampak saj lakote ni že kar nekaj let in siljenje s hrano ima čisto drugi razlog.

Res je tudi da ne silijo vse, ampak govora je o babicah ki silijo, največkrat samo svoje sinove/hčere in vnuke/vnukinje.

Kar ti je bilo privzgojeno, ostane v tebi celo življenje.
Ni pomembno, da je vsega danes v izobilju.
Takrat je veljalo, da je debel otrok zdrav in lep.
Nekatere svojega razmišljanja ne morejo spremeniti in niso dovolj dojemljive, da bi ga lahko.

Kaj pa je po tvoje razlog?
Da so hudobne in hočejo pokazati, da so boljše kuharice?

No, tiste, ki niso dovolj ljubljene s strani svojega moža in ne morejo preboleti ločitev od sina, bi verjetno iskale svojo potrditev s kuhanjem in siljenjem.

Jaz sem tovrstne težave s težave s taščo rešila tako, da jo jaz že prva pohvalim, kako je dobro skuhala, včasih vprašam za recept (pa to ne pomeni, da bom to kuhala), rečem možu, daj nadevaj si še. K sreči je mož dovolj pameten, da ve, kdaj ima dovolj, pa tudi otroka ne marata, da ju kdo sili, zato jima jaz naložim krožnike.
Hinavsko, ampak problemov ni več.

Moja mama in oče sta bila otroka med 2. svetovno vojno.
Takrat hrane ni bilo dovolj – kaj šele kakšnih priboljškov.
zato vnukom rada ponudita kakšno dobroto.
ker so fantje suhi kot prekle, jim tudi rada kaj dobrega skuhata.
Fantje vse z veseljem pojedo, sploh narastke in enolončnice.

Če me to boli – ne, vesela sem, da se imajo eni in drugi lepo – dajanje in sprejemanje je vsem v veselje.

Sama pač ne polagam toliko pozornosti kuhinji in kuhanju, moja mama pa ob nedeljah začne s pripravo kosila že ob 10.00 – ko jaz vstanem 🙂

Punce, malo žalostno se prebere kak post, v katerem pljuvate čez tašče, ki vam s kuho ne sežejo do kolen – glejte, vsak je dober v nečem in če je tašča uspela dostojno prehraniti vašega moža, potem najbrž ni bilo tako hudo, ne?

Kolk si pa stara, da klatiš take neumnosti? Če si pod trideset, pol tvoji starši gotovo niso trpeli nobenega pomanjkanja, lakote prav gotovo ne.
Če si nad trideset, bi pa sama morala vedet, da je bilo pred tridesetimi leti hrane že več kot dovolj.

Jaz jih imam 50+, moji starši 70+, pa ju, kljub temu, da sta odraščala med 2.sv. vojno, nisem nikol slišala govorit, da ne bi blo kaj jest. Ti pa, da pred 30 leti ni blo kaj jest …

BRAVO ZA TOLE, se podpišem!

To delata tudi moja dva – oba trpela lakoto kot otroka. To ti očitno ostane. Ker je bilo veliko bolezni in mrtvih otrok, ki so bili vsi suhi kot prekle, je veljalo, da je zalit otrok zdrav otrok.
Malo pa tudi ljubezen kupujeta, to moram priznat. Sploh s sladkarijami.

Kje ste pa vi živeli v 80-ih, da je vladala takšna lakota?

Babice ljudi silijo s hrano zato, ker tako izkazujejo svojo ljubezen in skrb. Ne poznam nobene babice, ki bi imela dloge lirične monologe os svoji ljubezni do otrok in vnukov, poznam jih pa cel kup, ki kuhajo kot nore, če se mladež potrudi priti na obisk.

Ker je bilo v njihovem otroštvu pomanjkanje in so se jim zasvetile očke, ko so dobili kakšen priboljšek, bonbon, čokolado, meso itd. Govorim o letnikih, starih ok. 60 let danes. Skozi hrano vidijo srečo, saj so bili oni takrat edino srečni, ko so jedli oz. jedli dobro, to so bile posebne priložnosti, ko so jedli meso ali celo dobili kakšno sladkarijo. Celo sadje je bilo v njihovem otroštvu baje kar luksus.

Pri moji mami so npr. jedli meso samo ob nedeljah, pa še to pečeno svinjsko glavino. Ravno danes sva se z mamo skregali, ker je za tričlansko družino pri bližnjem kmetu naročila 20kg govedine. Midva s sinom v dveh mesecih mogoče pojeva kg mesa, ona pa naroči govedine za 100eur. Še danes ne zna spreči normalne količine mesa, sama ga pa lahko poje tudi po kg na dan, tako ji je ostala ta želja po mesu. Da ne govorim o tem, da pretirava v trgovini s paštetami, klobasami ni da ni in potem me gnjavi, da malega ne spomnim, da naj to pa ono poje….

Pri moji bivši tašči je podobna zgodba. Njim je mama domov nosila svojo malico iz službe, da je dala otrokom jesti.

Taki so, to jim je ostalo, zaradi pomanjkanja v njihovem otroštvu. Zato pa je veliko predebelih, ker potem ko je bila ta generacija odrasla več ni bilo stradanja in se je začelo prenajedanje s hrano….

Ne to ni hinavsko ampak obzirnost do tašče, ki pač z drugim ne more bolje izraziti svoje ljubezni do vas, kot da vam dobro postreže. S pametno taktiko kot jo imaš ti, bodo vaši odnosi lepi. In ne, še enkrat, to ni hinavščina.
Pa dober tek:-)

To je bilo mišljeno name.

Da, mojega moža je hranila z nezdravo hrano in še danes kuha zelo nezdravo, sili njega in mojega otroka da jesta hrano polno moke, živalskih maščob, cvrtja, sladkorja, sladkih pijač, mastnih in sladkih peciv, zabeljena zelenjava…ne rečem da ta hrana ni vedno okusna, saj če je polna moke, da zgosti, polna vegete za boljši okus je res morda boljšega okusa, ampak vseeno nezdrava.
Jaz se trudim da zdravo in okusno kuham, nihče pri nas ni pretirano suh ima mož kakšno kilo preveč, ampak ker ve da jaz moke in sladkorja ne uporabjam v velikih količinah, si potem ona privošči in govori vpričo mene da je mož suh, a ve da bi lahko imel kakšno kilo manj. Saj nima veze s kilami, ve da zdravo jemo a se ona tega ne drži, ve da kuham jaz, ker sama ni naučila svojega sina kuhati ne opravljati nobenih domačih opravil, tako da njen sin ne kuha in nato mene uči kako se skuha gosta mastna omaka. Mož ji nič ne reče, da je ne bi užalil ona pa uživa ob tem kako se je.
Tudi moja starša nam skuhata ampak nas ne silita in nista užaljena če se ne poje. Rečemo da ne potrebujemo njene hrane za domov in vseeno vsili in podtakne kaj v vrečko (včasih ugotovimo šele doma), da mož in otrok ne bosta lačna. Ker tudi onadva ne marata preveč te hrane, se potem večkrat silita s to hrano ali pa tudi zavržemo kar nam pa ni prav, ampak nismo nobenega nič prosili.
Lepo da nam skuha ob obisku, ampak nezdrave hrane pa mislim da imamo pravico zavrnit.

To je bilo mišljeno name.

Da, mojega moža je hranila z nezdravo hrano in še danes kuha zelo nezdravo, sili njega in mojega otroka da jesta hrano polno moke, živalskih maščob, cvrtja, sladkorja, sladkih pijač, mastnih in sladkih peciv, zabeljena zelenjava…ne rečem da ta hrana ni vedno okusna, saj če je polna moke, da zgosti, polna vegete za boljši okus je res morda boljšega okusa, ampak vseeno nezdrava.
Jaz se trudim da zdravo in okusno kuham, nihče pri nas ni pretirano suh ima mož kakšno kilo preveč, ampak ker ve da jaz moke in sladkorja ne uporabjam v velikih količinah, si potem ona privošči in govori vpričo mene da je mož suh, a ve da bi lahko imel kakšno kilo manj. Saj nima veze s kilami, ve da zdravo jemo a se ona tega ne drži, ve da kuham jaz, ker sama ni naučila svojega sina kuhati ne opravljati nobenih domačih opravil, tako da njen sin ne kuha in nato mene uči kako se skuha gosta mastna omaka. Mož ji nič ne reče, da je ne bi užalil ona pa uživa ob tem kako se je.
Tudi moja starša nam skuhata ampak nas ne silita in nista užaljena če se ne poje. Rečemo da ne potrebujemo njene hrane za domov in vseeno vsili in podtakne kaj v vrečko (včasih ugotovimo šele doma), da mož in otrok ne bosta lačna. Ker tudi onadva ne marata preveč te hrane, se potem večkrat silita s to hrano ali pa tudi zavržemo kar nam pa ni prav, ampak nismo nobenega nič prosili.
Lepo da nam skuha ob obisku, ampak nezdrave hrane pa mislim da imamo pravico zavrnit.[/quote]

Zakaj dobim na Monu vedno občutek, da samo tašče kuhajo nezdravo.

Zakaj se malo ne sprostiš in včasih poješ kak grižljaj tudi malo bolj nezdrave hrane. Bi rekla, da fobija pred moko, cvrtjem in sladkorjem tudi škoduje zdravju. Če pa se že ti ne moreš premagati, pa pusti ostalim, ne pa da iščeš prepire. Ko greste kam drugam na obisk (ne k tašči) povsod dobite samo “zdravo” hrano ali kje tudi kak košček tortice, narezek ali kaj podobnega. Mi se sicer zdravo prehranjujemo, ampak da bi gostom postregla samo s kakšno kuhano zelenjavo, oreščki in v skrajnem primeru s kakšnim pustim kuhanim mesom, pa se mi ne zdi primerno. Včasih pa se paše tudi pregrešiti.

pomaga samo če jim na isti način daš kontra. menda se jim pa zdi to podzavestno izkazovanje največje ljubezni al kaj???

To je bilo mišljeno name.

Da, mojega moža je hranila z nezdravo hrano in še danes kuha zelo nezdravo, sili njega in mojega otroka da jesta hrano polno moke, živalskih maščob, cvrtja, sladkorja, sladkih pijač, mastnih in sladkih peciv, zabeljena zelenjava…ne rečem da ta hrana ni vedno okusna, saj če je polna moke, da zgosti, polna vegete za boljši okus je res morda boljšega okusa, ampak vseeno nezdrava.
Jaz se trudim da zdravo in okusno kuham, nihče pri nas ni pretirano suh ima mož kakšno kilo preveč, ampak ker ve da jaz moke in sladkorja ne uporabjam v velikih količinah, si potem ona privošči in govori vpričo mene da je mož suh, a ve da bi lahko imel kakšno kilo manj. Saj nima veze s kilami, ve da zdravo jemo a se ona tega ne drži, ve da kuham jaz, ker sama ni naučila svojega sina kuhati ne opravljati nobenih domačih opravil, tako da njen sin ne kuha in nato mene uči kako se skuha gosta mastna omaka. Mož ji nič ne reče, da je ne bi užalil ona pa uživa ob tem kako se je.
Tudi moja starša nam skuhata ampak nas ne silita in nista užaljena če se ne poje. Rečemo da ne potrebujemo njene hrane za domov in vseeno vsili in podtakne kaj v vrečko (včasih ugotovimo šele doma), da mož in otrok ne bosta lačna. Ker tudi onadva ne marata preveč te hrane, se potem večkrat silita s to hrano ali pa tudi zavržemo kar nam pa ni prav, ampak nismo nobenega nič prosili.
Lepo da nam skuha ob obisku, ampak nezdrave hrane pa mislim da imamo pravico zavrnit.[/quote]

Zakaj dobim na Monu vedno občutek, da samo tašče kuhajo nezdravo.

Zakaj se malo ne sprostiš in včasih poješ kak grižljaj tudi malo bolj nezdrave hrane. Bi rekla, da fobija pred moko, cvrtjem in sladkorjem tudi škoduje zdravju. Če pa se že ti ne moreš premagati, pa pusti ostalim, ne pa da iščeš prepire. Ko greste kam drugam na obisk (ne k tašči) povsod dobite samo “zdravo” hrano ali kje tudi kak košček tortice, narezek ali kaj podobnega. Mi se sicer zdravo prehranjujemo, ampak da bi gostom postregla samo s kakšno kuhano zelenjavo, oreščki in v skrajnem primeru s kakšnim pustim kuhanim mesom, pa se mi ne zdi primerno. Včasih pa se paše tudi pregrešiti.[/quote]

Sem mislila da je to tema o siljenju hrane.
Nas tašča sili jesti nezdravo hrano. Seveda se ne branimo kdaj take hrane, pa saj nismo roboti, ampak da nas vsak teden sili in potem še daje hrano za domov in vmes reče da ne boš lačen….mi pa tudi ni prav.
Saj nisem rekla da nikoli ne jemo nezdrave hrane in da jemo samo presno hrano itd. ampak zabeljene zelenjave s svinjsko mastjo in ocvirki in ocvrtega piščanca z vegeto pa ne jem vsaki dan.
Ne iščem nobenih prepirov, nobenemu nisem nič prepovedala nikoli, da pa sili mojega otroka s tako hrano, potem mu še prinese velik kos kremšnite in še coca colo in ga še uči da je to zanj dobro, mi pa coca cole ne kupujemo oz. redko.
Rekla bi da v tem uživa bolj ona in ne posluša drugih.