Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Zakaj bi prehrana za avtista stala 10.000 evrov na mesec?

Zakaj bi prehrana za avtista stala 10.000 evrov na mesec?

Tole zgoraj našteto , to je pretiravanje.
Hrano kuhaš čimbolj domačo, uporabljaš kozje ali kakšno drugo mleko.Tudi otroci s celiakijo ne smejo glutena, pa jim pač starši in babice pečejo piškote iz drugačnih sestavin.Tega je polno na netu.Ne rabiš kupovati drage hrane.
Določeni specialisti in vaje so za te otroke brezplačni, ostalo delaš doma sam z otrokom.Vsega je jasno, da se ne da in govoriti na pamet o enih 10..000 evrih na leto je strel v prazno.
Konec koncev avtističnega otroka nikoli ne ozdraviš, pa če si še tako premožen -pa tudi če 10.000 evrov na leto vržeš nanj – lahko samo omiliš stanje.

Kateri strokovnjak je komu od staršev avtističnih otrok že kdaj očital, da ni vse naredil za svojega otroka? Jaz tega ne verjamem!
Edinole, če bi ga starši zanemarjali.Drugače pa ne!
Premožni lahko ponudijo več?
Ma daj nehaj. Kot sem že rekla – avtizem je stanje.Dokončno.Če si reven ali bogat -ga ne ozdraviš, niti ne napreduje , da bi se res videla ogromna razlika.Posebno, če so vedenjske težave kar velike.Tu ni razlike med revni -bogati.Je ni.

Tudi danes so taki otroci v zavodu med tednom.
Niso strpani, ampak živijo tam popolnoma dostojno in lepo življenje, kolikor se da.Poznam primer otroka, ki je tam…za vikende pride domov.Dom je nov in lep, tam so učitelji, delajo, se učijo…

http://www.centerdobrna.si/wp02/

Uporaba telefona, tablic ipd. že zdravim otrokom zelo škodi, vpliva na razvoj njihovih možganov, kaj šele pri takem otroku.
Čudi me, da starši o tem nič ne vedo.

Saj tudi o drugih stvareh ne vedo nič.Samo 10.000 evrov so si zapomnili.

Tudi danes so taki otroci v zavodu med tednom.
Niso strpani, ampak živijo tam popolnoma dostojno in lepo življenje, kolikor se da.Poznam primer otroka, ki je tam…za vikende pride domov.Dom je nov in lep, tam so učitelji, delajo, se učijo…

http://www.centerdobrna.si/wp02/
[/quote]

Tam so specialni in rehabilitacijski pedagogi ter varuhi/nnje. Učiteljev ni 😉

V vsej plohi informacij pa ste pozabili povedati, da je za otroke z avtističnim spektrom najbolje, da se čimprej vključijo v vrtec, kjer pridobijo brezplačno odločbo za delo s specialnim in socialnim pedagogom, ki lahko še najbolj pomagata pri socialnih težavah – kljub omilitvi simptomov, je socialno delo s temi otroci še najbolj učinkovito.
To dobi vsak otrok brezplačno, že v vrtcu ali pa najkasneje v šoli.
Obstajajo tudi primeri, ko so zdravniki zahtevali od staršev, da so otroka vpisali v vrtec, da je otrok to pomoč dobil ter da so ga inštitucije lahko bolje spremljale.

V vsej plohi informacij pa ste pozabili povedati, da je za otroke z avtističnim spektrom najbolje, da se čimprej vključijo v vrtec, kjer pridobijo brezplačno odločbo za delo s specialnim in socialnim pedagogom, ki lahko še najbolj pomagata pri socialnih težavah – kljub omilitvi simptomov, je socialno delo s temi otroci še najbolj učinkovito.
To dobi vsak otrok brezplačno, že v vrtcu ali pa najkasneje v šoli.
Obstajajo tudi primeri, ko so zdravniki zahtevali od staršev, da so otroka vpisali v vrtec, da je otrok to pomoč dobil ter da so ga inštitucije lahko bolje spremljale.
[/quote]

V teoriji je to najbolje, v praksi pa poteka vse prepočasi.Preden pride do odločbe, traja sigurno eno leto.
V tem času sta vzgojiteljici in pomočnica sami zanj in za vse ostale otroke!
Ker še nima odločbe, tudi skupina ni zmanjšana, poleg tega temu otroku še ni dodeljena oseba za pomoč.
V tem času (1 leto), otrok z avtizmom že dodobra nabuta ostale otroke v skupini, jim izpuli polno las, ugrizne vzgojiteljico v rit in je zemljo in pesek z igrišča.
Ker otroci z avtizmom v skupini zelo težko delujejo, hrup jih dodatno iztiri in jim gre na živce.

Nekateri sicer obiskujejo vrtec, delujejo malce s skupino, malce posvoje, nekateri za v vrtec niso.Odvisno od težavnosti stopnje avtizma.

Odlocba in pomoc specialnega in socialnega pedagoga znotraj izobrazevalne institucuje so pri nas za starse brezplacni. Zato tega nisem omenila. Seveda izredno ucinkoviti in v pomoc, temu ne oporekam.

Na glas sem razmisljala o tem, na kaksen nacin lahko hitro prides do omenjenega zneska, ce zelis koristiti vse dane in ponujene moznosti na katere kot stars naletis. Vsak stars pa se seveda odloca po svoje in ob tem uporablja vec ali manj zdrave pameti.

Ne strinjam se s tem, da otroci z avtizmom ne morejo napredovati. Situacija je razlicna od primera do primera in posplosevanje je tu odvec.

Prav tako je odvec ponujanje zavodske oskrbe druzini, ki morda zmore in zeli skrbeti za svojega otroka doma, glede na to, da zivimo v inkluzivni druzbi. Avtorica tukaj spet posplosuje do te mere, da se pac moram oglasiti.

Javna posplosevanja in obsojanja se mi zdijo nesprejemljiva. Se mi zdi pa pri tej temi fino to, da se o avtizmu vsaj pogovarjamo.

In koliko avtistov sedi v osnovni šoli s spremljevalcem, ki je kao brezplačen ?
Živimo v inkluzivni dobi, ki je naklonjena takim otrokom, ostali pa trpijo in čakajo , ker ta otrok moteče vpliva na šolsko delo.
Seveda otroci z avtizmom napredujejo.Ne pa toliko kot normalen zdrav otrok.

V redne osnovne sole so vkljuceni otroci z aspergerjevim sindromom pa tudi nekateri otroci z visokofunkcionalnim avtizmom, ki ga ne spremlja motnja v dusevnem razvoju in ce zato zmore reden program.

Sicer otroci z avtizmom in motnjami v dusevnem razvoju obiskujejo osnovne sole s prilagojenim programom. Pred tem pa obicajno razvojni vrtec.

Niso vec avtomatsko vkljuceni v zavodsko vzgojo, starsi se pa zanjo lahko odlocijo, zlasti ce potrebujejo veliko pomoci.

Zanimivo se mi zdi vse to posplosevanje, kot da recemo “avtist” in pri tem obstaja samo ena tocno dolocena slika, predstava, kaksen ta otrok je. Avtizem je na spektru. Prav tako niso vsi otroci z avtizmom nasilni, veliko jih je, vsi pac ne.

Vendar pa se s tem odaljujem od teme.
Prvotno vprasanje je bilo, zakaj bi lahko druzina otroka z avtizmom potrebovala veliko denarja.

Kasneje se je pojavilo vprasanje, koliko lahko otrok z MAS sploh napreduje. Pri cemer se otrok z mas smatra kot stereotipna figura za katero mi se zdaj ni povsem jasno, katera ta podoba, predstava tocno je.

V teoriji je to najbolje, v praksi pa poteka vse prepočasi.Preden pride do odločbe, traja sigurno eno leto.
V tem času sta vzgojiteljici in pomočnica sami zanj in za vse ostale otroke!
Ker še nima odločbe, tudi skupina ni zmanjšana, poleg tega temu otroku še ni dodeljena oseba za pomoč.
V tem času (1 leto), otrok z avtizmom že dodobra nabuta ostale otroke v skupini, jim izpuli polno las, ugrizne vzgojiteljico v rit in je zemljo in pesek z igrišča.
Ker otroci z avtizmom v skupini zelo težko delujejo, hrup jih dodatno iztiri in jim gre na živce.

Nekateri sicer obiskujejo vrtec, delujejo malce s skupino, malce posvoje, nekateri za v vrtec niso.Odvisno od težavnosti stopnje avtizma.
[/quote]

Odločbe so v 2-3 mesecih, čez poletje mogoče traja malo dlje. Kje ste čakali 1 leto? Razen mogoče pred 5-7 leti v Celju.


Kaj čvekaš. A si nakazalo teh bednih 10.000 evrov? Nisi, torej?


Kaj čvekaš. A si nakazalo teh bednih 10.000 evrov? Nisi, torej?
[/quote]

veš kaj, ti bitje bolno, raje kot stresaš svojo hudobijo tule, pojej toplo župo, ti bo dobro delo!
Od takih babur živi ta forum…žalostno kaj vse po svetu hodi…

Operacija SCT lahko pomaga, sama po sebi pa ne pozdravi, jih je pa tudi več vrst, glede na poreklo izvornih celic. Ker se po taki operaciji količina strupov v telesnih tekočinah praviloma močno poveča (izvorne celice jih “potegnejo” iz poškodovanih celic), se brez učinkovitega in hitrega razstrupljanja strupi po nekem času vrnejo nazaj v celice in otrok pade v regresijo.

Kristijan ni več v avtističnem spektru, vendar za to ni zaslužno zgolj eno dejanje, temveč sklop vseh terapij, ki mu je pomagal. Danes se uspešno bori z lovljenjem razvojnega zaostanka, kar premaguje precej hitreje, kot se je predvidevalo v začetku.

Avtizem je danes v večini primerov ozdravljiv, ni pa to enostavna bolezen ali nekaj, kar bi se dalo odpraviti s tabletko ali čez noč. Poenostavljanje problema ali zavračanje medicinskih napredkov v zadnjih 4-5 letih tu ne pomaga.

Avtizem ni bolezen in se je ne da ozdraviti. Omili se lahko samo simptome, pa še to ne pri vsakem posamezniku.

Kristian Božič ni imel postavljene diagnoze, temveč je bil avtizem med možnimi diagnozami v procesu diagnostike, do utemeljitve pa ni prišlo.
Ko ima oseba enkrat avtizem, se te diagnoze ne znebi več, torej je ne morejo odvzeti posamezniku kasneje v življenju.

Ena značilnost actistov je zmanjšana masa in oblika možganov. Razlike so opazili celo med enojajčnimi dvojčki in brati ter sestrami. Povečati možgansko maso, pa sedaj zaenkrat ne znamo. Bomo verjetno prej znali razumeti delvoanje dislektičnega otroka, kot pa zdraviti avtizem s spremembo mase možganov ter povezovanjem centrov v možganih, ki je še ena značilnost avtističnih otrok.
[/quote]

Avtizem je danes ozdravljiva bolezen. Čisto možno je, da je bilo v času, ko ste študirala, drugače.

Kristjan je imel uradno diagnozo avtizem. Kot ima danes uradno diagnozo, da je izven avtističnega spektra. Ni pa edini na svetu, ki je napredoval ven iz avtističnega spektra.

Za diagnozo avtizem je potrebna potrditev najmanj šestih ključnih simptomov avtizma, kolikor jih je manj, je diagnoza drugačna.

Tale teorija o zmanjšani masi možganov avtistov pa malce spominja na Hitlerjeve teorije o Židih. In nima zveze z realnostjo. Ko se avtisti pozdravijo, so pogosto nadpovprečno inteligentni.

Edino, kar je bilo res potrjeno (študija dr. Exley) je to, da imajo avtisti v malih možganih tudi do nekaj 100x več strupenih kovin (predvsem so merili aluminij) kot povprečne zdrave osebe.

Tisti, ki želi res vedeti kaj več na temu področju, ga mora spremljati. V zadnjih 4-5 letih je bilo tu narejeno ogromno, doseženi so preboji pri razumevanju nastanka avtizma in nastale so uspešne terapije za zdravljenje avtizma. Avtizem namreč ni niti genetska niti psihična bolezen.

Avtizem je danes ozdravljiva bolezen. Čisto možno je, da je bilo v času, ko ste študirala, drugače.

Kristjan je imel uradno diagnozo avtizem. Kot ima danes uradno diagnozo, da je izven avtističnega spektra. Ni pa edini na svetu, ki je napredoval ven iz avtističnega spektra.

Za diagnozo avtizem je potrebna potrditev najmanj šestih ključnih simptomov avtizma, kolikor jih je manj, je diagnoza drugačna.

Tale teorija o zmanjšani masi možganov avtistov pa malce spominja na Hitlerjeve teorije o Židih. In nima zveze z realnostjo. Ko se avtisti pozdravijo, so pogosto nadpovprečno inteligentni.

Edino, kar je bilo res potrjeno (študija dr. Exley) je to, da imajo avtisti v malih možganih tudi do nekaj 100x več strupenih kovin (predvsem so merili aluminij) kot povprečne zdrave osebe.

Tisti, ki želi res vedeti kaj več na temu področju, ga mora spremljati. V zadnjih 4-5 letih je bilo tu narejeno ogromno, doseženi so preboji pri razumevanju nastanka avtizma in nastale so uspešne terapije za zdravljenje avtizma. Avtizem namreč ni niti genetska niti psihična bolezen.
[/quote]

Avtizem ni bolezen, ampak stanje.
Ki se ga ne da spremeniti .Lahko omiliš in se prilagodiš, več pa ne.
Izven avtističnega spektra? Sem sigurna, da njegovo vedenje ni tako, kot bi moralo biti.Potem naj pa ima še take papirje.

Operacija SCT lahko pomaga, sama po sebi pa ne pozdravi, jih je pa tudi več vrst, glede na poreklo izvornih celic. Ker se po taki operaciji količina strupov v telesnih tekočinah praviloma močno poveča (izvorne celice jih “potegnejo” iz poškodovanih celic), se brez učinkovitega in hitrega razstrupljanja strupi po nekem času vrnejo nazaj v celice in otrok pade v regresijo.

Kristijan ni več v avtističnem spektru, vendar za to ni zaslužno zgolj eno dejanje, temveč sklop vseh terapij, ki mu je pomagal. Danes se uspešno bori z lovljenjem razvojnega zaostanka, kar premaguje precej hitreje, kot se je predvidevalo v začetku.

Avtizem je danes v večini primerov ozdravljiv, ni pa to enostavna bolezen ali nekaj, kar bi se dalo odpraviti s tabletko ali čez noč. Poenostavljanje problema ali zavračanje medicinskih napredkov v zadnjih 4-5 letih tu ne pomaga.
[/quote]

Ni res.

prvič slišim

hja ja

Če vi ne veste, da je ozdravitev avtista možna, potem je to nemogoče?

Torej se požvižgate na medicinske dokaze o ozdravitvah. To pove vse.

Ni nihče napisal, da je avtizem ozdravljiv, niti nisem jaz napisala da so Kristijana pozdravili z operacijo, ampak sem jasno omenila, da je pomagala kombinacija vseh sort terapij – od vedenjskih do diete.

O avtizmu se je v zadnjih letih ogromno odkrilo. Od tega, da obstajajo določeni geni, ki se pojavljajo pri osebah s simptomi, do tega, da je ogromno avtistov zastrupljenih s težkimi kovinami, do tega da se ob zastrupitvi s težkimi kovinami pojavijo simptomi, ki so izjemno podobni avtizumu.

Vse to nam pove, da avtizem nima enega samega vzroka in iz tega je logično, da nima enega samega zdravila ali terapije, ki bi pomagala. Po mojem mnjenju je dokaj podobno kot pri raku – lahko kadiš in fašeš pljučnega. Lahko ne kadiš, pa ga vseeno fašeš. Lahko ga deduješ, lahko pa da ne. Pri avtizmu je možna genska komponenta, ki jo nekaj izzove (npr. cepljenje – in ne, ne trdim da cepiva povzročajo avtizem, je pa preveč primerov, ko so se simptomi pojavili neposredno po tem, in ne, ne mislim Wakefielda), lahko se samo pojavi, pa ni kakšnega posebnega dejavnika, ogromno je primerov sorojencev, ki imajo avtitem. Itd itd.

In kolikor v zadnjih letih spremljam to področje, prihaja do vse več primerov popolnih ‘ozdravitev’ oziroma lajšanja ali kompenzacije simptomov do te mere, da po uradni diagnostiki ne gre več za avtizem. Imam za primer mojo hči, ki je kot otrok tudi imela take izpade, da ni res, samopoškodbeno vedenje, obsesije, govora nič skoraj do šole. V šoli ogromne težave, vedenjski izpadi, ekstremna anksioznost, še vedno obsesije. In po letih in letih terapij in diete, danes avtizma NE VIDIM VEČ. Kot starš. Uradno diagnozo še ima, ker pač nismo hodili zaenkrat po novo mnenje, a simptomov, ki bi ustrezali diagnostiki avtističnega spektra več NIMA, ne vem če lahko v DSM obkljukam morda 2 kriterija. Ima še vedno simptome anksioznosti, in bi, če bi jo pregledal nov strokovnjak, ki ne pozna njene preteklosti, skoraj 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} bila diagnosticirana s socialno anksioznostjo. Hodi pa v šolo SAMA, na vlak SAMA; prijatelje si je našla SAMA, skuha si SAMA, obleče se in normalno govori, zanimajo jo tipične najstniške zadeve, in če bi jo videli, ne bi nikoli in nikdar zgruntali da je to bil otrok z ornk posebnimi potrebami, ki je v zgodnjem otroštvu deloval kot da bo celo življenje v zavodu. Če to ni ‘ozdravitev’, ne vem kaj je. In če bi leta nazaj, ko je hči pri 5 letih pacala kakec po stenah dnevne sobe in kričala cele dneve, vedela da obstaja dieta in operacija in ne vem kaj še, bi naredila VSE, da bi prišla do denarja, da poskusim. Mislim, a vi ne bi??? Za svojega otroka?

Upam, da še spremljaš temo.
Povej prosim, katerih terapij se je točno posluževala tvoja hčerka?

Lepo lepo prosim za to informacijo, zelo je dragocena.


Ena gospa mi je enkrat pravila da je jedla omet kot otrok ker ji je tako pasalo. Je pripisovala pomanjkanju vitaminov in mineralov takrat.To je bilo ene 60 let nazaj. Kaj sploh je v ometu? Očitno je ta otrok tudi to rabil. Kot tista zgodba o nekih brodolomcih ki so jedli oči rib ker je notri ne vem kaj. Takrat so začutili da to rabijo.

Avtizem je danes ozdravljiva bolezen. Čisto možno je, da je bilo v času, ko ste študirala, drugače.

Kristjan je imel uradno diagnozo avtizem. Kot ima danes uradno diagnozo, da je izven avtističnega spektra. Ni pa edini na svetu, ki je napredoval ven iz avtističnega spektra.

Za diagnozo avtizem je potrebna potrditev najmanj šestih ključnih simptomov avtizma, kolikor jih je manj, je diagnoza drugačna.

Tale teorija o zmanjšani masi možganov avtistov pa malce spominja na Hitlerjeve teorije o Židih. In nima zveze z realnostjo. Ko se avtisti pozdravijo, so pogosto nadpovprečno inteligentni.

Edino, kar je bilo res potrjeno (študija dr. Exley) je to, da imajo avtisti v malih možganih tudi do nekaj 100x več strupenih kovin (predvsem so merili aluminij) kot povprečne zdrave osebe.

Tisti, ki želi res vedeti kaj več na temu področju, ga mora spremljati. V zadnjih 4-5 letih je bilo tu narejeno ogromno, doseženi so preboji pri razumevanju nastanka avtizma in nastale so uspešne terapije za zdravljenje avtizma. Avtizem namreč ni niti genetska niti psihična bolezen.
[/quote]
Od kje pa dojenčku toliko aluminija?


Od kje pa dojenčku toliko aluminija?
[/quote]

Najpogosteje iz cepiv, saj se danes s cepljenji marsikje začne že v prvih 24 urah po rojstvu. Pod različnimi izgovori, eden bolj lovskih je, da se s tem prepreči spolno prenosljive bolezni.

Dojenček dobi tudi del strupenih kovin ob rojstvu od matere.

Je pa treba vedeti, da dr. Exley ni meril stopnje aluminija v dojenčkih, sicer bi bile številke, kljub vsemu, verjetno nižje. Mnoge strupene kovine se namreč sčasoma akumulirajo v nekaterih tkivih v telesu (mehka tkiva, možgani, ipd.) in od tam povzročajo razne bolezni.

RENS terapija – gre za tole? https://dolgoziv.si/izdelek/rens-h-prehransko-dopolnilo/
Kolegica mi je pravila, da je s tem pozdravila svojega sina. Moja hčerka (9 let) sicer ni avtistka (bila je na pregledu), govori, ima pa težave s koncentracijo in delom za šolo. Ali ima smisel, da tudi njej dajemo te kapljice?

New Report

Close