Zakaj delodajalci sprašujejo na razgovorih, če si poročen/a?
Samski ne vlagajo/vlagamo vase? Če to ni za lase privlečena teza, potem pa res ne vem – sem zgrešila planet na katerem živim.[/quote]
Vidim,
da se nisva razumela. Jp. Vlaga “vase” kot pripadnik firme v kateri dela; pomeni, da je nekomu tako všeč, da raje pripelje posel v trenutno skupino, kot pa da bi vlekel vsporedne korake in speljal stranko drugam – recimo na svojo novo firmo. To nima nič s tem kakšen stan imaš.
pa kakšni ljudje ste to po karakterju, in celo vodite kadrovske razgovore in odločitve… pa očitno niste sami niti pol karakterja “na mestu” – ne pa da boste druge sodili…
a ti se vedno tako obnašaš v življenju… vse počneš kar te je volja do drugih, brez vsakršnega spoštovanja človeka, šele potem kao če ugotoviš,d a človeku ne paše potem pač nehaš šele takrat…???
to ali je človek poročen ali ne je njegova zasebna stvar… in ne vidim pomena in nobene razlike v njegovih kompetencah, osebnosti, karakternosti – zaradi statusa poročen in drugih zasebnih stvari…[/quote]
Če bi ti bila na odgovornem delovnem mestu in bi že imela izkušnje s takimi in drugačnimi kalibri, bi razumela. Sicer pa si napačno predstavljaš, da delo dobi poročen, samski pa ne (ali obratno). To zagotovo ne drži, a vse, kar nekdo pove o sebi, ti da o njem neko sliko, ali je primeren za določeno delovno mesto in za v kolektiv. Če pa o sebi ne želi govoriti, ima seveda po zakonu to pravico – a takih skoraj ni, praviloma povedo vse, kar jih vprašaš.
In: ja, tako se obnašam v službi, ker moram vsak mesec dati plačo ca. 120 ljudem, in to bruto bruto. Za koliko ljudi pa si odgovorna ti?[/quote]
Me veseli da še nekdo tako razmišlja; ja odgovornost zaposlenih in družin firme, dokler je nimaš – ne veš…
Če bi ti bila na odgovornem delovnem mestu in bi že imela izkušnje s takimi in drugačnimi kalibri, bi razumela. Sicer pa si napačno predstavljaš, da delo dobi poročen, samski pa ne (ali obratno). To zagotovo ne drži, a vse, kar nekdo pove o sebi, ti da o njem neko sliko, ali je primeren za določeno delovno mesto in za v kolektiv. Če pa o sebi ne želi govoriti, ima seveda po zakonu to pravico – a takih skoraj ni, praviloma povedo vse, kar jih vprašaš.
In: ja, tako se obnašam v službi, ker moram vsak mesec dati plačo ca. 120 ljudem, in to bruto bruto. Za koliko ljudi pa si odgovorna ti?[/quote]
no saj si priznala – si tipični slovenski šef oz. delodajalec, ki misliš, da so zaposleni tvoja lastnina in lahko z njimi počneš kar te je volja in to kao opravičuješ pod krinko “tega, da saj jim zagotavljaš plačo” in zato imaš te pravice????
peeberi si kaj si napisala – ti jih vprašaš lahko vse , oni pa imajo po zakonu prvico, da ne odgovorijo – oprosti malo se bolj poglobi o svojem delu, ker se nekaj hvališ, s kakšnimi kalibri imaš opravka, pa vendar očitno ne veš, da nekaterih stvari ti kot delodajalec nimaš pravice spraševati!!!
a glej ga zlomka – ti svojih pravic in dolžnosti niti ne poznaš in še manj se jih posledično držiš, hkrati pa od bodočega zaposlenega preverjaš njegovo odgovornost, poštenost… najprej se sama drži zakonov in tistega kar je prav in spoštuj ssočloveka, potem pa lahko pričakuješ spoštovanje dudi nazaj a veš…
spoštovanje je obojestransko… ti kot delodajalka ga očitno že na razgovoru ne pokažeš, ker si drzneš kršiti zakone…
še enkrat vprašanja, ki posegajo v zasebnost človeka in nimajo neposredne zveze z del. mestom, je prepovedano spraševati… torej je najprej na tebi, d ase tega držiš, ne pa da imaš ti načelo, da lahko počneš karkoli, potem pač je na osebi na drugi strani ali ti odgovarja ali ne… s tem samo kažeš kot rečeno ne samo svojo nestrokovnost, nespoštovanje zakonov , ampak tudi nespoštovanje sočloveka, ki ga to sprašuješ…
Si tipični primerek osebe na vodilnem mestu, ki se poistoveti z močjo funkcije in to potem izrablja za opravičevanje svojih dejanj – četudi napačnih ali celo prepovedanih.
A veš vloga vodje ni v tem, da izrablja svojo moč zaradi vodilne pozicije nad podrejenimi, temveč raje s svojim delom prevzemi s svojim delom odgovornost na legitimen način… to je sposobnost odličnega vodje… oni prvi, ki se poslužuje takih postopkov kot ti, tak je lahko vsak…[/quote]
Sorry, nisi odgovoril(a) lepega vprašanja… za koliko ljudi si odgovorna?
Koliko ljudi je odvisnih od tvojih slabih/dobrih odločitev?
Koliko noči ne prespiš?
No, verjetno imaš prav, kaj je lepše, kaj je po zakonu. Nisem pravnik. Zakon naj ščiti šibkejšega. Nikakor pa ne mešaj zakona s pravičnostjo! Pri pogovoru sta oba na enakem! Tudi mene so kandidati ocenjevali, spraševali in moj kolektiv! Ko sem svojim razložil, kaj me zanima niso nič zamerili, še bolj dosledni so bili pri mnenjih – kar podpiram.
no saj si priznala – si tipični slovenski šef oz. delodajalec, ki misliš, da so zaposleni tvoja lastnina in lahko z njimi počneš kar te je volja in to kao opravičuješ pod krinko “tega, da saj jim zagotavljaš plačo” in zato imaš te pravice????
peeberi si kaj si napisala – ti jih vprašaš lahko vse , oni pa imajo po zakonu prvico, da ne odgovorijo – oprosti malo se bolj poglobi o svojem delu, ker se nekaj hvališ, s kakšnimi kalibri imaš opravka, pa vendar očitno ne veš, da nekaterih stvari ti kot delodajalec nimaš pravice spraševati!!!
a glej ga zlomka – ti svojih pravic in dolžnosti niti ne poznaš in še manj se jih posledično držiš, hkrati pa od bodočega zaposlenega preverjaš njegovo odgovornost, poštenost… najprej se sama drži zakonov in tistega kar je prav in spoštuj ssočloveka, potem pa lahko pričakuješ spoštovanje dudi nazaj a veš…
spoštovanje je obojestransko… ti kot delodajalka ga očitno že na razgovoru ne pokažeš, ker si drzneš kršiti zakone…
še enkrat vprašanja, ki posegajo v zasebnost človeka in nimajo neposredne zveze z del. mestom, je prepovedano spraševati… torej je najprej na tebi, d ase tega držiš, ne pa da imaš ti načelo, da lahko počneš karkoli, potem pač je na osebi na drugi strani ali ti odgovarja ali ne… s tem samo kažeš kot rečeno ne samo svojo nestrokovnost, nespoštovanje zakonov , ampak tudi nespoštovanje sočloveka, ki ga to sprašuješ…
Si tipični primerek osebe na vodilnem mestu, ki se poistoveti z močjo funkcije in to potem izrablja za opravičevanje svojih dejanj – četudi napačnih ali celo prepovedanih.
A veš vloga vodje ni v tem, da izrablja svojo moč zaradi vodilne pozicije nad podrejenimi, temveč raje s svojim delom prevzemi s svojim delom odgovornost na legitimen način… to je sposobnost odličnega vodje… oni prvi, ki se poslužuje takih postopkov kot ti, tak je lahko vsak…[/quote]
Sorry, nisi odgovoril(a) lepega vprašanja… za koliko ljudi si odgovorna?
Koliko ljudi je odvisnih od tvojih slabih/dobrih odločitev?
Koliko noči ne prespiš?
No, verjetno imaš prav, kaj je lepše, kaj je po zakonu. Nisem pravnik. Zakon naj ščiti šibkejšega. Nikakor pa ne mešaj zakona s pravičnostjo! Pri pogovoru sta oba na enakem! Tudi mene so kandidati ocenjevali, spraševali in moj kolektiv! Ko sem svojim razložil, kaj me zanima niso nič zamerili, še bolj dosledni so bili pri mnenjih – kar podpiram.[/quote]
Pa kaj je vam no – a res ne razumete??? pa kadroiki ste in sami zase pravite, da ste pomembni za obstanek podjetja. Hkrati pa obstanek podjetja povezuješ s štebilo ljudi, katerim si odgovoren.
Poglej jaz če sem vodja podjetja je moja odgovornost enaka v primeru, če imam 2 zaposlena ali pa če imam 10 ali 100 zaposlenih – v vseh primerih enako sem odgovorna za prave, strokovne odločitve, ki temeljijo na spoštovanju zakonov in tudi zaposlenih.
vajina logika razmišljanja, da so odločitve manj odgovorne če imaš manj zaposlenih pod sabo oz. morajo biti bolj če imaš več – kaže na vajino neodgovornost, do lastnega dela in zaposlenih… zame je prav enako pomembno, da ima eden zaposleni pri meni v službi, trajno varno delovno mesto s spoštovanjem in zadovoljstvom, kot če imam 1000 takih pod sabo… ni razlike v odgovornosti mojih odločiteev. Poanta je torej v odgovornih odločitvah, v odgovornem in spoštljivem delu vodje, ne pa v št. zaposlenih podjetja oz. podrejenih vodji.
Zato lahko prenehata spraševati ali tekmovati koliko ljudi ima kdo pod seboj, ker je poanta v deu, strokovnosti dela in poznavanju tega področja ter strokovnem in odgovornem opravljanju. In ja imam izkušnje z vodenjem.
Poglej zakon je tak… in je prav,d a se ga spoštuje, tu so osnovne podlage spoštovanja, poštenosti in iskrenosti. ne morem verjet, da iščete izgovore in opravičila za nespoštovanje zakonov.
Resen odgovoren delodajalec, ki spoštuje svoje zaposlene, bo vse razgovore vodil na ravni spoštovanja in upoštevanja osnovnih temelkjnih zakonskih podlag.
Odgovornost, pripadnost, zanesljivost, točnost in iskrenost in še vse druge lastnosti in pomembna dejstva, ki so pomembne za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se zaposljuje se lahko preverja s celo paleto drugih načinov, ki so dovoljene v zakonskih okvitih in temeljijo na osnovnem spoštovanju sočloveka.
Ironično je res, da pišeta kako sta pomembna, ker je toliko ljudi od vajinih odločitev odbvisnih, hkrati pa sama priznavata, da ne spoštujeta dotičnih zakonskih podlag pri svojem delu in iščeta opravičila za to. Potlej tako ravnata slabo ion v nasprotju z zakonom tudi pri ostalih odločitvah. je mogoče sklepati. Ker čie bi se res zavedala pomembnosti svojih odločitev in odgovorno ravnanje pri le-teh, ne bi bikoli ravnala v nasprotju z zakonom. Še manj iskala potem opravičila za to, in si domišljala da to celo lahko počneta, zato ker sta vodji.
Za vodje verlja enako spoštovanje vseh zakonov kot za vse zaposlene. Vsi smo enaki pred zakonom.
ker ste delodajalci taki profiji in zaposlujete očitno v nekih hudih poslovnih vodah, vam povem, da sam podatek o poročenosti in tem, da bo že tašča skrbela za otroke (tukaj se je za vprašat, zakaj imajo delodajalci tako radi delavce, ki jim niti lastni otroci niso mar) enostavno ni dovolj. Vprašati morate vsaj še, kako so zadovoljni s partnerjem, s seksom, če kaj varajo, koliko spolnih partnerjev so imeli. Kako si delo doma delijo, koliko alkota spijejo, kako se razumejo s taščo, koliko časa posvetijo otrokom.
Se strinjam z vsemi, ki zagovarjate transparentnost…
Delam v tuji firmi, kjer so vi šefi tujci..oni so popolnoma šokirani nad slovensko zakonodajo, ki prepoveduje tovrstna vprašanja in se jim to zdi neskončno podlo, ker se počutijo opeharjene pri zaposlovanju, ker zaradi osebnih situacij zaposleni počejo stvari, ki jih ni moč upravljati ustrezno in pravočasno najti zamenjave – v nekaterih primerih seveda (jaz npr super uspevam čerpav sem mama samohranilka z brutalnim še vedno nedokončanim postopkom ločitve ampak mi grejo glede vsega sranja, ki se mi dogaja maksimalno na roke – ker sem transparentna, povem kaj potrebujem pa seveda tudi kaj bom naredila v zameno – vse je win-win :)))
Zakaj?
Zato ker ni fora v tem ali je poročen ali samski boljš, ali je boljše, da že ima otroke ali da jih pričakuje ali karkoli…pomembno je kako bo ta človek se vklopil v kolektiv kakršenkoli že je in kako bo v njem lahko funkcioniral ter kako bodo šefi organizrali delo v priemru porodnišk, bolnišk in podobnega. In molčanje in laganje je najslabše. Za moje tuje šefe ni out kriterij, da nekdo pove, da bo imel otroke ali šel na porodniško v nekem času, ali da nima varstva za bolne otroke in da bo takrat poskušal delat od doma ali da ima partnerja, ki skoz potuje in mora zato sam vozit otroke v vrtec, ali da ima odrasle otroke ali da je sam full ambiciozen in ful rad žura ali…vse mora bit transparentno in če oseba ustreza in če lahko delovni proces priredimo, da se takšen lahko vljuči je super…najhujše se mojim tujim šefom zdi, npr. da gre moški čez noč za pol leta na porodniško, ker ima pač brezposelno ženo in nekdo mora koristit to pravico pa mu tega vnaprej ni noben povedal (da hodijo mlade ženske na prodniško je normalno in razumljivo 🙂 pač uredimo primerno zamenjavo, ki potem celo pogosto dolgoročno ostane v kolektivu, če se izkaže) Vse zamolčane in ne pravočanso povedane stvari se mojim tujim šefom zdijo nedopustne! In o takih mutatorjih si takoj ustvarijo negativno mnenje in so zato out, ne zaradi vsebine svoje soebne situacije!
Toliko v informacijo vsem brezposelnim, ki skrivate svoje statuse neomajno! Vsak, ki zna razložit kako upravlja svojo osebno situacijo kakršnakoli že je in kaj pričakuje od delovnih pogojev, da bo lahko narmalo vzdževal ravnovesje med profesionalnim in zasebnim pa je vedno dobrodošel!
@transparentnost
malo mešaš stvari v en koš ali pač se ne spoznaš – nekaj je, sama presodi kaj,
ker vse osebne zadeve za katere delavec ve, da vplivajo na potek njegovega opravljanja dela ali sprejem in opravljanje zadolžitev in dela izhajajoč iz delovnega mesta na katero se zaposljuje oz. je zaposlen, je dolžen delavec povedati delodajalcu.
Torej je razlika npr., če ženska ve, da je noseča, je to dolžna povedati delodajalcu (čeprav je to osebna stvar), ker to vpliva na organiziranje in potek dela in razdelitev del. nalog.
Drugo pa je, spraševanje žensk kdaj načrtujejo družino, če jo načrtujejo, koliko otrok načrtujejo ipd. to pa je spraševanje o odločitvah, ki so prihodnje in ne smejo vplivati na odnos do zaposlenega in njegovo napredovanje ali zaposlitev. ker kaj pa bi po tvoje bilo, da bi se to lahko spraševalo in potem bi ena rekla ja načrtujem si želim takrat in takrat, potem pa bog ne daj se zgodi, da ne more zanosit in sploh ne bo imela otroka, a bi ostala bres službe, napredovanja zato, ker je povedala da to načrtuje čez nekaj let… in bi bil to zanjo še dodatni torej dvojni udarec… kljub svoji sposobnosti in vsemu bi osrtala brez zaposlitve, zaradi nečesa, kar se sploh ne bi zgodilo…
totalno nefer in krivično in tud nestrokovno
potem pa še en argument proti takemu tvojemu razmišljanju – a misliš, da so samo porodniške in otroci problem za organiziranje dela in nadomeščanje…to je vaša ozkoglednost, ki samo iščete neke izgovore, zato,d a se lahko nekoga znebite…
vsakdo med nami lahko čez noč zboli, se mu kaj zgodi – pristane na dolgotrajni bolniški, ali nezmožen za delo (bog ne daj sicer, nikomur se tega ne privošči, ampak nihče med nami ni imun na to – niti vi vodilni ne) … kaj pa takrat koga se bo pa takrat okrivilo za zastoj v delu, nenadomeščanje in neorganiziranost….
torej če so ljudje vodilni strokovni in usposobljeni, fleksibilni morajo znati se prilagajati in oddzvati v hitro spremenjenih razmerah in organizirati se tako, da delo poteka nemoteno, saj zato pa so vodilni, ker naj bi imeli zmožnosti organiziranja…
tako, da taki argumenti sklicevanja samo na osebne zadeve in izostanke nekoga zaradi družine so brezsmiselni – ker se mora vodilni prav enako znajti in znati organizirati če ostane mama doma zaradi otroka ali če zaposleni zboli – ni razlike…
aja pa še glede tujcev – sama sem bila prisotna v podjetju v tujini, kjer je organizacijska kultura in spoštovanje zaposlenih v vseh okvirih glavno vodilo njihove poslovne prakse, brez da bi brpožili po njihovih osebnih zadevah, marveč jih spoštujejo in jih celo sprašujejo kaj je njim prioriteta v osebem življenju in nagrade dobička tako prilagajajo njihovim osebnim željam čimbolj – in po študijah, ki so jih naredili se jim je ključno zmanjšal absentizem in nezadovoljstvo zaposlenih…dobiček pa se je povečal
samo pri nas, kjer se vse vidi skozi prizmo primarno denarja in stroškov najprej, šele potem pridejo zaposleni, ki so tretirani kot strošek, ki ga je treba oklestiti, ne kot ključen kapital , samo pri nas pa ja zaradi tega seveda pač takim vodilnim najprej pridejo na pamet taka vprašanja – vse samo, da najdejo izgovore, kjer in kako bi zaposlenega čimbolj “izzrabili stroškovno”, da po cimnižji ceni pridejo skozi…
Katerih podatkov delodajalec ne sme zahtevati od kandidata za zaposlitev?
…če ti na takšno vprašanje odgovori, da sicer ni v t.i. resni zvezi, ima pa rednega prijateljčka za sex? 😀 Ja saj te je to zanimalo ane, če si vprašala. 😀