Zakaj fantje nočejo resne zveze?

Pa v primeru, ko je internet edina opcija za spoznavanje?

Pri 20ih so fantje na nek način realnejši: zavedajo se, da ni potrebe po “resni zvezi”.

Itak je to uvožena, ameriška travma, da moraš biti do tega-in-tega leta biti poročen, imeti otroke itd.

Da lahko izkoriščevalski kapitalizem deluje, v korist elit, potrebuje čim bolj odvisne državljane. Eden glavnih motivatorjev je: strah.
Strah mladih je tako, da bodo ostali ne-poročeni. Spodbujeno s pop-kulturo, kjer glavni junaki enako travmirajo. “Upešni” pa so že “odrasli”… poročeni, hiša, pes in otroci.
Ker to je “paket”, da si lahko “uspešen”, “srečen”.

S tem začnejo zelo zgodaj, s plesom za valeto.. za maturo.. kjer bo le “luzer” ostal brez soplesalke/soplesalca. Game-on.
Peer-pressure (pritisk vrstnikov) pa potem poskrbi, da se ljudje medsebojno še dodatno zasekirajo češ: “Vsi moji sošolci/sošolke so že poročeni…”

Ljudje smo različno dojemljivi za družbene in religiozne pritiske. Ženske so žal ponavadi bolj. Bolj tudi družba pritiska na njih.
Kot sem že omenil: medtem, ko so ženske in dekleta poslušale pridigo v cerkvi, so spredaj pred cerkvijo Sv. Andrewsa moški izumili golf.
Podobno je tudi v živalskem svetu, kjer je samice lažje zdresirati, omejiti.. so bolj ubogljive od samcev.
Verjeto je razlika v testosteronu, ki se ga težje obvladuje v tem smislu (se ga pa prej sprovocira, da se gre v vojno, linč itd.).

Ljudje tako slepo sledijo družbenim normam. Poroka je tisto, v kar te sili družba.. da boš obvladljiv, pod nadzorom, ranljiv. Kar dejansko si, ko skrbiš za otroke. Takrat lahko vladajoča kasta pač uveljavlja svoje, ker se bo podrejeni bal, da izgubi tisto možnost “preživetja”.
Vsaka družba na svoj način. Američane itak s tem, da se pre-zadolžijo s hišo, ki si je ne morejo privoščiti itd.
Drugod po svetu z dogovorjenimi porokami. Vsaka kultura ima svoje cake.

Neodvisno misleči gredo tako svojo pot. Poiščejo svoj lastni interes v tem globalno industrijskem svetu, kjer je vse razdeljeno na preddoločene konfekcijske številke.

Poroka je tako le ena izmed “konfekcijskih številk”.. kjer si američani zanjo spet prego meja svojih zmogljivosti želijo poroke za “prince in princeske”, kar pomeni, da zanjo zagonijo več, kot za eno hišo v predmestju. Vsak konfekcijski korak je tako dražji in dražji.. člove leze vedno globlje v dolg in odvisonost od delodajalcev – elite.

The Firm (1993) – https://www.imdb.com/title/tt0106918/?ref_=nv_sr_1 to lepo prikaže. Samo, da bi film lahko uspel, je to pravna firma, ki dela za mafijce. A je paradoks, da prav vsa podjetja delujejo na ta način tudi za “legalne kliente”.
Študentje, ki prihajajo zadolženi iz ameriških fakultet, jih nato pograbijo podjetja, ki se njihove odvisnosti – študentskega kredita še kako zavedajo. Najboljše matematike, programerje itak pograbijo tisti z največ denarja: hedge foundi, venture capitalisti, banke.. da za njih kreirajo vedno močnejše in hitrejše algoritme, ki lahko potem v mikrosekundah ustvarjajo dobičke (in tudi popolnoma razsujejo borzo).
Zadolženi študent bo vzel “najboljšo ponudbo” – tisto, ki mu ponuja najhitrejšo povrnitev dolgov, plus udobno življenje – novega zadolževanja (za znuanji status: hiša, avtomobil, žena, pes.. otroci..).

In tako se svet vrti.

Alternativci ne pomagajo kaj dosti. Prižigajo New age-ovske svečke.. in to je to. To je cel njihov upor izkoriščevalskemu sistemu. In tudi, ko se pojavijo kandidati za ameriškega predsednika, katerih glavni cilje je ukinitev šolnin (po evropskem zgledu), jih ljudje, ne študenti ne izvolijo.
Slepo so ujeti v sistem.
Po drugi strani pa potem, ko jim nekako ne uspe doseči “ameriškega sna”, vseeno morajo najti nekoga, ki je kriv za to.
Priseljenci.. in ženske.. po starem pregovoru za pogumne: “Na zeca svatko vadi kuracc.”

Takrt bo jokala kako da je sama.

Pri 20ih so fantje na nek način realnejši: zavedajo se, da ni potrebe po “resni zvezi”.

Itak je to uvožena, ameriška travma, da moraš biti do tega-in-tega leta biti poročen, imeti otroke itd.

Da lahko izkoriščevalski kapitalizem deluje, v korist elit, potrebuje čim bolj odvisne državljane. Eden glavnih motivatorjev je: strah.
Strah mladih je tako, da bodo ostali ne-poročeni. Spodbujeno s pop-kulturo, kjer glavni junaki enako travmirajo. “Upešni” pa so že “odrasli”… poročeni, hiša, pes in otroci.
Ker to je “paket”, da si lahko “uspešen”, “srečen”.

S tem začnejo zelo zgodaj, s plesom za valeto.. za maturo.. kjer bo le “luzer” ostal brez soplesalke/soplesalca. Game-on.
Peer-pressure (pritisk vrstnikov) pa potem poskrbi, da se ljudje medsebojno še dodatno zasekirajo češ: “Vsi moji sošolci/sošolke so že poročeni…”

Ljudje smo različno dojemljivi za družbene in religiozne pritiske. Ženske so žal ponavadi bolj. Bolj tudi družba pritiska na njih.
Kot sem že omenil: medtem, ko so ženske in dekleta poslušale pridigo v cerkvi, so spredaj pred cerkvijo Sv. Andrewsa moški izumili golf.
Podobno je tudi v živalskem svetu, kjer je samice lažje zdresirati, omejiti.. so bolj ubogljive od samcev.
Verjeto je razlika v testosteronu, ki se ga težje obvladuje v tem smislu (se ga pa prej sprovocira, da se gre v vojno, linč itd.).

Ljudje tako slepo sledijo družbenim normam. Poroka je tisto, v kar te sili družba.. da boš obvladljiv, pod nadzorom, ranljiv. Kar dejansko si, ko skrbiš za otroke. Takrat lahko vladajoča kasta pač uveljavlja svoje, ker se bo podrejeni bal, da izgubi tisto možnost “preživetja”.
Vsaka družba na svoj način. Američane itak s tem, da se pre-zadolžijo s hišo, ki si je ne morejo privoščiti itd.
Drugod po svetu z dogovorjenimi porokami. Vsaka kultura ima svoje cake.

Neodvisno misleči gredo tako svojo pot. Poiščejo svoj lastni interes v tem globalno industrijskem svetu, kjer je vse razdeljeno na preddoločene konfekcijske številke.

Poroka je tako le ena izmed “konfekcijskih številk”.. kjer si američani zanjo spet prego meja svojih zmogljivosti želijo poroke za “prince in princeske”, kar pomeni, da zanjo zagonijo več, kot za eno hišo v predmestju. Vsak konfekcijski korak je tako dražji in dražji.. člove leze vedno globlje v dolg in odvisonost od delodajalcev – elite.

The Firm (1993) – https://www.imdb.com/title/tt0106918/?ref_=nv_sr_1 to lepo prikaže. Samo, da bi film lahko uspel, je to pravna firma, ki dela za mafijce. A je paradoks, da prav vsa podjetja delujejo na ta način tudi za “legalne kliente”.
Študentje, ki prihajajo zadolženi iz ameriških fakultet, jih nato pograbijo podjetja, ki se njihove odvisnosti – študentskega kredita še kako zavedajo. Najboljše matematike, programerje itak pograbijo tisti z največ denarja: hedge foundi, venture capitalisti, banke.. da za njih kreirajo vedno močnejše in hitrejše algoritme, ki lahko potem v mikrosekundah ustvarjajo dobičke (in tudi popolnoma razsujejo borzo).
Zadolženi študent bo vzel “najboljšo ponudbo” – tisto, ki mu ponuja najhitrejšo povrnitev dolgov, plus udobno življenje – novega zadolževanja (za znuanji status: hiša, avtomobil, žena, pes.. otroci..).

In tako se svet vrti.

Alternativci ne pomagajo kaj dosti. Prižigajo New age-ovske svečke.. in to je to. To je cel njihov upor izkoriščevalskemu sistemu. In tudi, ko se pojavijo kandidati za ameriškega predsednika, katerih glavni cilje je ukinitev šolnin (po evropskem zgledu), jih ljudje, ne študenti ne izvolijo.
Slepo so ujeti v sistem.
Po drugi strani pa potem, ko jim nekako ne uspe doseči “ameriškega sna”, vseeno morajo najti nekoga, ki je kriv za to.
Priseljenci.. in ženske.. po starem pregovoru za pogumne: “Na zeca svatko vadi kuracc.”
[/quote]
Jeba, ce na svet gledas iz tipicne perspektuve slovenskega komunajzarja…

Ker rada daš :-))
[/quote]

Očitno si ti taka. Jaz namreč nisem.

Bla, bla, bla.
Kaj je tvoj problem? Te nobena noče?

Jeba, ce na svet gledas iz tipicne perspektuve slovenskega komunajzarja…
[/quote]

Zanimivo bi bilo že, če bi vedeli kaj posamezne besede pravzaprav pomenijo.. predvsem komunajzer, slovenski in še posebej: jeba.

Ker zgolj tisti, ki se ne zavedajo pomena besed in pojmov lahko tako lahkotno opletajo naokoli s stereotipi, ki jih širijo mediji.
Kot papiga ponavljaš slišane besede, še ne pomeni, da si razumel katerokoli izmed njiih.

Pa v primeru, ko je internet edina opcija za spoznavanje?

Je nekaj na tem. V zadnjem razredu OŠ sem že pri prvi uri plesnih vaj za valeto ostal brez soplesalke, pri maturantskem plesu pa ni manjkalo veliko, da bi se zgodba ponovila. Da sem z vidika navezovanja stikov z dekleti luzer, se je pokazalo med poletnimi počitnicami med OŠ in SŠ. Nisem bil sposoben preko telefona speljati pogovora z dekletom. Pri eni sem nehote tako zamočil, da mi je ona rekla “j*** se.” Prvo dekle, prvi poljub in prvi seks sem doživel šele kot absolvent. Toliko.

Pa v primeru, ko je internet edina opcija za spoznavanje?

Je nekaj na tem. V zadnjem razredu OŠ sem že pri prvi uri plesnih vaj za valeto ostal brez soplesalke, pri maturantskem plesu pa ni manjkalo veliko, da bi se zgodba ponovila. Da sem z vidika navezovanja stikov z dekleti luzer, se je pokazalo med poletnimi počitnicami med OŠ in SŠ. Nisem bil sposoben preko telefona speljati pogovora z dekletom. Pri eni sem nehote tako zamočil, da mi je ona rekla “j*** se.” Prvo dekle, prvi poljub in prvi seks sem doživel šele kot absolvent. Toliko.
[/quote]

Ne gre za “luzerstvo”. Vsak človek ima svoj tempo.. zaradi različnih razlogov nam je ali ni do prisilnega parčkanja.. kar valete, mature itd. Dejansko so.

Družba ves čas sili v neko “PARČKANJE”. Že v vrtcu se začnejo kalkulacije..

Še celo obrobne ljudi se v to ves čas sili. Cel pok oddaj na to temo, kjer invalidne, poškodovane, bolane, ljudi s fobijami ali celo umsko omejene.. “parčkajo”.

Neznosni teror se ponavlja tudi preko vseh medijev.. kot bolj kritično: preko poslovnih napredovanj, kjer napredujejo tisti, ki “Imajo partnerja” – se na daleč ve, da bo bolj odvisen od podjetja. Skrbeti zgolj zase ali celo družino z otroci in krediti, je velika razlika.

Aseksualnost, kot odpor temu prisiljenemu parčkanju (kot tudi vsepovsod prisotni seksualnosti) mi ja zato čisto razumljiva.
Tudi osmisljena razumska samskost.. dokler je to res lastna izbira in ni potrebno ves čas nekoga zato obtoževati (se pač človek zaveda, da ni enako mislečega partnerja v bližini, vse te od “parčkanja” obsedene ljudi pa ne sprejme, ker nisi ti kot človek njihova prva izbira, temveč družbeni simbol in status “poparčkanosti”).

Soplesalke nisem našel, ker sem imel pred dekleti blokado.

O kakšnih kalkulacijah v vrtcu vi to?

Navedite nekaj naslovov oddaj. Namreč osebno ne vem za niti eno.

Osebno si dekleta nisem zaželel, ker bi me v to gnala logika biti enak drugim po ameriško, temveč ker se je v meni zgodil klik, vzgib, iskrena želja po dekletu.

Ne gre za “luzerstvo”. Vsak človek ima svoj tempo.. zaradi različnih razlogov nam je ali ni do prisilnega parčkanja.. kar valete, mature itd. Dejansko so.

Družba ves čas sili v neko “PARČKANJE”. Že v vrtcu se začnejo kalkulacije..

Še celo obrobne ljudi se v to ves čas sili. Cel pok oddaj na to temo, kjer invalidne, poškodovane, bolane, ljudi s fobijami ali celo umsko omejene.. “parčkajo”.

Neznosni teror se ponavlja tudi preko vseh medijev.. kot bolj kritično: preko poslovnih napredovanj, kjer napredujejo tisti, ki “Imajo partnerja” – se na daleč ve, da bo bolj odvisen od podjetja. Skrbeti zgolj zase ali celo družino z otroci in krediti, je velika razlika.

Aseksualnost, kot odpor temu prisiljenemu parčkanju (kot tudi vsepovsod prisotni seksualnosti) mi ja zato čisto razumljiva.
Tudi osmisljena razumska samskost.. dokler je to res lastna izbira in ni potrebno ves čas nekoga zato obtoževati (se pač človek zaveda, da ni enako mislečega partnerja v bližini, vse te od “parčkanja” obsedene ljudi pa ne sprejme, ker nisi ti kot človek njihova prva izbira, temveč družbeni simbol in status “poparčkanosti”).
[/quote]

Ti dam čisto prav! V bistvu smo ves čas manipulirani z željo, da bi bili čim boljši potrošniki in čim večji odvisniki od sistema. Krediti, služba, hiša, stanovanje, vrtec, šola, dejavnosti, potovanja, hrana, zdrava hrana, zavarovati vse, avtomobil, večji avtomobil, poroka, prstan, voziček, modni voziček, biti fit žena, mama, urejen bogat in sposoben moški, fancy romantične večerje v dvoje, super počitnice, poročno potovanje, seksat pri določenih letih, cepit proti papiloma virusu najprej deklice, sedaj tudi fante… Ni da ni. Prav si imel, da si nedolžen počakal, da si našel žensko s katero si se rad ljubil, pa čeprav pri 25. Kapo dol!

Oddaje, ki to poveličujejo:
Too ugly to love – https://www.uk.tlc.com/shows/too-ugly-for-love/
Pritlikavci..
– World Tallest Couple: velikani..
– 90 days Fiance (ker ne najdejo primernih partnerjev v 200 milijonskih ZDA, jih gredo “kupit” v tujino)
– Married by mom and dad – ker ne najdejo partnerja, se odločijo, da jim ga bodo pripeljali kar starši.. direkt na poroko ali včasih tudi kakšen “date” vmes.
– Baby changes everything – totalno neprimerni ljudje skupaj, ki kar “imajo” otroke in potem pričakujejo, da se bo sedaj zaradi tega, ker jih imajo “vse uredilo”.

Neskončne oddaje o nevestah porokah, poročnih oblekah, tortah itd.Sprehodi se skozi program TLCja, Woman..

Že v vrtcu se starši in širša družba muza nad tem, kdo je s kom.. simpatičen, “zaljubljen” itd. In če ne drugega, imajo že za te male deklice: Lepotna tekmovanja!?
WTF?!

Oddaje, ki to poveličujejo:
Too ugly to love – https://www.uk.tlc.com/shows/too-ugly-for-love/
Pritlikavci..
– World Tallest Couple: velikani..
– 90 days Fiance (ker ne najdejo primernih partnerjev v 200 milijonskih ZDA, jih gredo “kupit” v tujino)
– Married by mom and dad – ker ne najdejo partnerja, se odločijo, da jim ga bodo pripeljali kar starši.. direkt na poroko ali včasih tudi kakšen “date” vmes.
– Baby changes everything – totalno neprimerni ljudje skupaj, ki kar “imajo” otroke in potem pričakujejo, da se bo sedaj zaradi tega, ker jih imajo “vse uredilo”.

Neskončne oddaje o nevestah porokah, poročnih oblekah, tortah itd.Sprehodi se skozi program TLCja, Woman..

Že v vrtcu se starši in širša družba muza nad tem, kdo je s kom.. simpatičen, “zaljubljen” itd. In če ne drugega, imajo že za te male deklice: Lepotna tekmovanja!?
WTF?!
[/quote]

Gre se ta stvar osebnega dojemanja. To oddajo lahko dojemaš kot pritisk okolice, lahko pa kot ” o lej kaki norci” ali pa “oj, nisem vedel, da se tud to dogaja drugje po svetu”.
Za info, nobene od teh oddaj osebno ne poznam.

Gre se ta stvar osebnega dojemanja. To oddajo lahko dojemaš kot pritisk okolice, lahko pa kot ” o lej kaki norci” ali pa “oj, nisem vedel, da se tud to dogaja drugje po svetu”.
Za info, nobene od teh oddaj osebno ne poznam.
[/quote]

Vse tete, babice.. bodo žensko ob vsakem družinskem snidenju, prazniku.. spraševale vedno isto: Je že poročena? Kdaj bodo otroci?
Moškega bodo tehnično spraševali podobno, a z drugimi besedami.

V obeh primerih gre za pritisk najbližje okolice. Če imaš srečo in si rojen v relativno manj-manipulativni družini, ti v najožji družini: mati in oče takšnih vprašanj ne bodo postavljali.
Tudi zato, ker so v dobrih odnosih s teboj in pač sprejemajo to, kar si in kjer si.

Revije, članki, oddaje.. pa sicer lahko jemlješ kot “cirkus”.. a četudi to gledaš, kot zanimivost.. se bo vsakemu posamezniku pritihotapilo vprašanje: “Kako to, da še cirkusanti imajo svoj par? Jaz pa svoje ‘duše dvojčice’ ne uspem najti? Kaj je narobe z menoj?”
Tipična lastnost relativno normalnega človeka je, da bo podvomil vase.

In na to mediji tudi računajo. Ustvarjajo pritisk.. in tudi “zdravilo”. Tako tistega začasnega: shopingiranje.. kot dolgoročnejšega: zakonske posredovalnice, danes bolj v obliki spletnih portalov ali aplikacij za pametne telefone.

Nič osebnega. Kapitalizem pač najde tržno nišo povsod. Ustvari “problem”, bojazen.. ker se strah odlično prodaja.. in tudi “zdravilo”, ker se tudi prodaja.

Niste zadovoljni sami?
Pridite na romantični speed dating.. kjer boste lahko v 5min izvedeli, da med 100 prisotnimi še vedno ni nikogar zares za vas. Vmes, ko čakate, kupite tole kvalitetno izbrano vino, ki je najbolj primerno za samske romantike, ki še čakajo..

Ste zadovoljni v dvoje?
Čudovito, tu so svečke, ki bodo še bolj utrdile vajino vezo.. kot neverjeten izbor vin našega Sommelierja, namenjen parom in vsem zaljubljenim.

Name niso nikoli vršili pritisk, nikoli me spraševali kdaj bom imel punco. Preprosto sem prišel do točke ko sem toliko dozorel, da se je pojavila iskrena želja imeti dekle.

Še vedno menim da je z žensko, ki pri 25+ letih še ni bila v zvezi ali se še niti dotaknila nekoga, nekaj narobe. V zadnjih 10. letih sem spoznal kaj nekaj žensk v rangu 24 – 40 let, ki niso nikoli bile v zvezi ali pa jim le-te ne trajajo dlje kot 2 meseca. Žal se je pri vseh izkazalo, da je vzrok v hudih težavah ki jih imajo. Vem tudi za nekaj 25+ tipov, ki jim pri ženskah kronično ne gre. Težko rečem kaj je vzrok, najverjetneje pa konglomerat raznih dejavnikov.

Še vedno nisem prebral odgovora na vprašanje, ki je sicer zastavljeno DXY-ju.

Name niso nikoli vršili pritisk, nikoli me spraševali kdaj bom imel punco. Preprosto sem prišel do točke ko sem toliko dozorel, da se je pojavila iskrena želja imeti dekle.

Še vedno menim da je z žensko, ki pri 25+ letih še ni bila v zvezi ali se še niti dotaknila nekoga, nekaj narobe. V zadnjih 10. letih sem spoznal kaj nekaj žensk v rangu 24 – 40 let, ki niso nikoli bile v zvezi ali pa jim le-te ne trajajo dlje kot 2 meseca. Žal se je pri vseh izkazalo, da je vzrok v hudih težavah ki jih imajo. Vem tudi za nekaj 25+ tipov, ki jim pri ženskah kronično ne gre. Težko rečem kaj je vzrok, najverjetneje pa konglomerat raznih dejavnikov.

Še vedno nisem prebral odgovora na vprašanje, ki je sicer zastavljeno DXY-ju.
[/quote]
Že to, da se postavlja neka starostna omejitev.. brez, da bi se individualno pogovorili s posameznikom – se ga obsoja glede na genetsko starost materiala.. dokazuje, da pritisk še kako je.
Celo sami ga vršite s stereotipnim pogledom na ljudi (v službi kapitalizma, medijev, ki so vam to uspeli sprogramirati).

Vsak ima svoj tempo in obsojati ga zaradi le tega je nehumano. Predvsem pa stereotipno ozkogledno.

So namreč tudi ljudje, ki jim ni do partnerstev. Niti jih ne potrebujejo. Zato niso “čudni” ali je z njimi “nekaj narobe”. Ravno obratno, zavedajo se, kdo so.
Podobno tudi tisti, ki se partnerstev lotijo pri poljubni (družbeno neodobreni “pozni” starosti). To je njihova izbira.

Veliko več dejansko problematičnih ljudi je med tistimi, ki v partnerstva lezejo prav zato, da ne bi izpadli čudni pred drugimi ljudmi.. saj so vendarle že toliko in toliko stari.

Če res želiš živeti nesrečno življenje, se samo naslanjaj na mnenje drugih. Tako nikoli ne boš živel svojega življenja, saj bodo tvoje odločitve vedno pogojene z željami drugih, ne tvojimi.
Recept za katastrofo.

Kako veš to veš?
Glej ali si v čredi.. tej ali oni.. poročajoči ali bežeči “na samo”.

Ampak poglej današnje ženske.
Čimprej bi odrasle-imeti fanta
Čimprej seks
Pa končat nek faks sam da maš diplomo.
Pa nek dobroplačan job .
Potem superduper možek z ful keša.
Realnost je pa da seksajo vsepovorek končajo nek brezvrzen faks in potem iščejo službo ki je ni s tem faksom .Ta karijera se grafi tam to 35 leta ko začne biti biološka ura in se začne iskat osemenjevalec njenega sončka.
Pač ker se zahakla z njo je po hitrem postpku pečen in evo, 35 letne zafustrirane mamice s sončkom in po možnosti max kredita da na škrge diha.

In da je mera polna je vsega kriv mož, tako da ji prijateljice svetujejo najti ljubimca ali dva da reva pozabi na vsakdanje skrbi…

Videno v bloku parkrat. Kobec je pa verjetno vsrm znan.

In potem se sprašujete da ni fantov za resno zvezo?Saj so samo ve niste resne.

Lahko navedem primere.

Ok, ampak ta vrsta obsojanja se dogajajo na vseh področjih, partnerstvo tu ni neka izjema. Otrok še ne hodi, ne govori, ne zna tega ali onega. To je prisotno vseskozi in na vse to lahko gledaš različno. Ali vse to dojemaš kot pritisk ali stisko, da bi moralo biti drugače ali pa preprosto razumeš, se zavedaš, da obstajajo ozkogledni ljudje, ki mislijo, da so vsi po jusu.

Name niso nikoli vršili pritisk, nikoli me spraševali kdaj bom imel punco. Preprosto sem prišel do točke ko sem toliko dozorel, da se je pojavila iskrena želja imeti dekle.

Še vedno menim da je z žensko, ki pri 25+ letih še ni bila v zvezi ali se še niti dotaknila nekoga, nekaj narobe.
[/quote]

To je čuden sklep, če pa si ravno malo višje napisal, da si sam prišel do točke/zrelosti, da se je pojavila iskrena želja po imeti punco. Zakaj pa tem ženskam ne dopuščaš, da pridejo do te točke?

Mirsade, dobro ti poznaš žensko filozofijo 🙂

Nisem napisal, pri kateri starosti je to bilo. Bilo je pri 17. Pogovarjamo pa se o tistih, ki pri 25+ še niso niti prvega poljuba doživeli oz. jim pri teh letih kronično ne gre okoli teh zadev. Sploh ker so taki praviloma neprostovoljno samski.

Nisem napisal, pri kateri starosti je to bilo. Bilo je pri 17. Pogovarjamo pa se o tistih, ki pri 25+ še niso niti prvega poljuba doživeli oz. jim pri teh letih kronično ne gre okoli teh zadev. Sploh ker so taki praviloma neprostovoljno samski.
[/quote]

Nekateri, ki pri 25 srečajo prvo žensko, ki jim je ljuba so zelo ok. Preverjeno in preizkušeno 🙂 Pravi moški, samo morda jim je usoda namenila, da čakajo tisto tapravo in se ne mažejo s tistimi nepravimi.

Nisem napisal, pri kateri starosti je to bilo. Bilo je pri 17. Pogovarjamo pa se o tistih, ki pri 25+ še niso niti prvega poljuba doživeli oz. jim pri teh letih kronično ne gre okoli teh zadev. Sploh ker so taki praviloma neprostovoljno samski.
[/quote]

Eni pač rabijo dlje časa.

Kaj sploh pomeni, da rabijo več časa? Da kasneje dozorijo in si zato ne želijo zveze že prej, ali ker imajo težave pri navezovanju stikov oz. pomanjkanje priložnosti za spoznavanje in posledično kasneje pridejo do zveze?